Misli, ki se začnejo z v današnji individualistični družbi so ponarodele. Pogosto jih zasledim v javnem diskurzu tudi od ljudi, od katerih bi zaradi akademskega ozadja in poklica pričakoval kaj manj površinskega. Predvsem iz levega ideološkega pola se ljudi glede na vrednote deli na “nas solidarne kolektiviste” in “njih egoistične individualiste”. Pri tem se zanemarja, da ideološko tukaj ne gre za vrednote posameznika ampak tip države blaginje. Tudi znamenita krilatica od Margaret Thatcher “Družbe ni …” se nanaša na vlogo države pri solidarnosti. Intervju iz leta 1987, iz katerega izhaja krilatica, je meni prav zaradi tega zanimiv. 

I think we have gone through a period when too many children and  people have been given to understand “I have a problem, it is the Government's job to cope with it!” or “I have a problem, I will go and get a grant to cope with it!” “I am homeless, the Government must house me!” and so they are casting their problems on society and who is society? There is no such thing! There are individual men and women and there are families and no government can do anything except through people and people look to themselves first. It is our duty to look after ourselves and then also to help look after our neighbour and life is a reciprocal business and people have got the entitlements too much in mind without the obligations, because there is no such thing as an entitlement unless someone has first met an obligation and it is, I think, one of the tragedies in which many of the benefits we give, which were meant to reassure people that if they were sick or ill there was a safety net and there was help, that many of the benefits which were meant to help people who were unfortunate—“It is all right. We joined together and we have these insurance schemes to look after it”. That was the objective, but somehow there are some people who have been manipulating the system and so some of those help and benefits that were meant to say to people: “All right, if you cannot get a job, you shall have a basic standard of living!” but when people come and say: “But what is the point of working? I can get as much on the dole!” You say: “Look! It is not from the dole. It is your neighbour who is supplying it and if you can earn your own living then really you have a duty to do it and you will feel very much better!”

There is also something else I should say to them: “If that does not give you a basic standard, you know, there are ways in which we top up the standard. You can get your housing benefit.”

But it went too far. If children have a problem, it is society that is at fault. There is no such thing as society. There is living tapestry of men and women and people and the beauty of that tapestry and the quality of our lives will depend upon how much each of us is prepared to take responsibility for ourselves and each of us prepared to turn round and help by our own efforts those who are unfortunate. And the worst things we have in life, in my view, are where children who are a great privilege and a trust—they are the fundamental great trust, but they do not ask to come into the world, we bring them into the world, they are a miracle, there is nothing like the miracle of life—we have these little innocents and the worst crime in life is when those children, who would naturally have the right to look to their parents for help, for comfort, not only just for the food and shelter but for the time, for the understanding, turn round and not only is that help not forthcoming, but they get either neglect or worse than that, cruelty.

How do you set about teaching a child religion at school, God is like a father, and she thinks “like someone who has been cruel to them?” It is those children you cannot … you just have to try to say they can only learn from school or we as their neighbour have to try in some way to compensate. This is why my foremost charity has always been the National Society for the Prevention of Cruelty to Children, because over a century ago when it was started, it was hoped that the need for it would dwindle to nothing and over a hundred years later the need for it is greater, because we now realise that the great problems in life are not those of housing and food and standard of living. When we have got all of those, when we have got reasonable housing when you compare us with other countries, when you have got a reasonable standard of living and you have got no-one who is hungry or need be hungry, when you have got an education system that teaches everyone—not as good as we would wish—you are left with what? You are left with the problems of human nature, and a child who has not had what we and many of your readers would regard as their birthright—a good home—it is those that we have to get out and help, and you know, it is not only a question of money as everyone will tell you; not your background in society. It is a question of human nature and for those children it is difficult to say: “You are responsible for your behaviour!” because they just have not had a chance and so I think that is one of the biggest problems and I think it is the greatest sin.

Če niste prebrali gornjega navedka, to storite zdaj! Vem, da je Thatcher mukotrpno branje. Meni sicer dviguje samozavest, ker ugotavljam, da moje nalaganje in zahajanje iz teme preden pridem do bistva sploh ni tako hudo.

Ideologijo od Thatcher deli veliko levih volivcev tudi od Levice. Ko se pri nas govori o (pomanjkanju) solidarnosti, se njeno vlogo v družbi razume enako kot Thatcher - prenašanje varnostnih mehanizmov države na posameznike, družine, skupnost, nevladne organizacije. V njenem razmišljanju je možno prepoznati vse ideje, ki dominirajo v sodobnem slovenskem javnem diskurzu: ljudem so za vse krivi drugi/družba; pričakujejo, da jim bo pomagala država/pripadanam; premalo osebne odgovornosti; osebna odgovornost je potrebna, da bi posamezniki, ki so poskrbeli zase, lahko solidarno poskrbeli za ranljive; socialna država je dobrodošla, a se pretirava; ljudem se zaradi visokih socialnih transferjev ne splača delati; ljudje so leni, razvajeni in zato ne znajo ceniti, da se pri nas živi nadpovprečno dobro; socialno državo (nesolidarno) izkoriščajo v škodo res šibkih in ranljivih; šolski sistem je dober, a lahko bi bil boljši; globoko čustvene hvale humanitarni organizaciji, ki se ukvarja z najšibkejšimi in najranljivejšimi otroci. V Sloveniji ne delijo vsi vseh zgoraj naštetih vrednot, ampak večina izbira med vrednotami iz paketa thatcherizma in ničemer drugim. 

Ko se sklicujemo na Družbe ni …, si večinoma predstavljamo, da se je Thatcher zmrdovala nad solidarnostjo posameznikov - ironično prav to izdaja kako ponotranjen je pri nas individualizem, kot ga je poveličevala. Večini se verjetno njene ideje zdijo pregovorna zdrava pamet. Thatcher je v resnici govorila o vrstah države blaginje. Mi smo prepričani, da imamo razmeroma socialnodemokratsko državo blaginje (država skrbi za blaginjo vseh), a to ne drži. Naše splošno prepričanje o vlogi države je pretežno liberalno (država skrbi za šibke in ranljive). Na to kažejo tudi predsodki in stigmatizirajoč odnos do tistih, ki ne znajo “osebno odgovorno poskrbeti zase”, kar je značilno za družbe z liberalno državo blaginje. Pri nas ti predsodki ne izhajajo neposredno iz neoliberalne ideologije ampak posredno iz prepričanja, da pri nas res “ni izgovorov”, ker imamo tako radodarno državo blaginje, ki je ljudje ne znajo ceniti (prosto po Thatcher). 

Ker spremembo iz kolektivističnih v individualistične vrednote povezujemo z osamosvojitvijo in tranzicijo, je diskurz vezan tudi na generacije. Najbolj zagrizeni individualisti naj bi bili milenijci, ki so prvi odraščali v novih časih. Neoliberalizem naj bi prevzeli tudi boomerji, ker ne razumejo, da je bilo v njihovih časih lažje. Nosilci kolektivističnih vrednot naj bi bili predvsem Gen X, ki te vrednote prepoznajo tudi v Gen Z, torej svojih otrocih. Kot milenijca (ali xenijca) me ta diskurz zelo moti. Ko smo bili mi mladi odrasli, kljub globalni finančni krizi, ni bilo stanovanjske problematike. V medijskem diskurzu se nas je opisovalo s frazami tipa hotel mama, da smo torej razvajeni, se ne znajdemo, nismo osebno odgovorni in s tem sebični. Smo tudi prva generacija množičnega vpisa na študij, kar se je tudi iz leve tolmačilo kot manifestacija individualizma, psevdo potrošništva in sebičnosti - naval “nevrednih” univerze je pokvaril kakovost “vrednim”; študirali smo, ker se nam ni dalo delati ipd. Ta diskurz so bolj kot desničarji oblikovali samooklicani levoliberalci japiji boomerji, gen X in tudi mlajši, ki se imajo za svetle izjeme, ostali pa s(m)o nanj nasedli. Gre za manjšino, ki je najlepše prišla čez tranzicijo, globoko verjame, da meritokratsko, ker se je osebno odgovorno najbolje znašla in predvsem nič ne ve o brezposelnosti boomerjev v 90ih zaradi propada podjetij. Množičen vpis na študij niihovih otrok milenijcev je bil posledica tega. Korenito je spremenil sociodemografsko strukturo študentske populacije predvsem v smislu, da je študiralo več mladih, zlasti žensk, ki niso imele visoko izobraženih staršev. Tudi levi del akademske sfere je imel do tega ambivalenten odnos. Univerzitetni študij razume kot predvsem sam sebi cilj in zato problematizira izboljšanje zaposlitvenih možnosti, socialnega in finančnega položaja kot razlog, da se nekdo odloči študirati. Ker gre za levičarske intelektualce, morajo to razložiti z neoliberalizmom in kapitalizmom. Tako so študentje iz nižjih družbenih slojev postali tista družbena skupina, ki jim je neoliberalizem najbolj opral možgane, s tem ko so se upisali na univerzo, namesto da bi od države zahtevali, da odpre tovarne, v katere spadajo. V nekem strokovnem članku sem prebral zelo resno misel zelo cenjene socialne psihologinje o tem, da se dekleta odločajo za neperspektivne študijske programe, ker jim je marketing izdelkov, vezanih na zunanji izgled, opral možgane. 

Pred leti sem bral raziskavo, v katero je bilo vključeno več slovenskih osnovnih šol, kjer so opazili, kako se osnovnošolski otroci učijo individualizma od starejših (kolektivističnih) generacij tudi v šoli. Otroci so opazili, da imajo njihovi sošolci iz prikrajšanih družbenih skupin več težav v šoli, a so si to znali razložiti samo kot posledico pomanjkanja osebne odgovornosti (saj bi jim lahko šlo bolje, če bi se bolj potrudili ipd.). Opazili so tudi, da je to edini pogled, ki ga imajo zaposleni na šolah. Da nihče v resnici ne razume vplivov okolja in objektivnih okoliščin na otroke, je ravno problem, ki ga izpostavljajo v raziskavi. Gre za precej neprijetno ugotovitev, ki je definitivno v nasprotju s splošnim prepričanjem o tem, kakšna družba smo. Thatcher bi bila sicer navdušena, da vzgajamo otroke, ki se zavedajo, da so si za vse krivi sami.

Neoliberalizem kot politična ideologija ne obstaja brez socialnega konservatizma.Ta se je že za Thatcher izkazal kot najbolj učinkovit način za narediti krčenje socialne države sprejemljivo največjemu številu ljudi. Bolj ali manj prikrito so stigmatizirali prikrajšane in marginalizirane družbene skupine. Tuje jim niso bile niti kulturne vojne. Reagan je namigoval, da so največje izkoriščevalke socialne države temnopolte ženske (Malcolm X jih je skoraj dve desetletji prej izpostavil kot najbolj diskriminirano družbeno skupino v ZDA).

Zlata doba neoliberalizma je sovpadala tudi z epidemijo AIDS. Odziv desnice na obeh straneh Atlantika je bil tak, kot bi ga pričakovali od sedanje ameriške vlade. Širjenje HIV in smrti zaradi AIDSa so cinično pripisovali nemoralnem in neodgovornem življenjskem slogu predvsem moških iz lgbtq+ skupnosti, torej oboleli niso smeli pričakovati, da jim bo zdaj družba/država reševala problem, za katerega so si krivi sami. 

Kot izpostavlja tudi Thatcher, je vloga NVO pri krčenju socialne države ključna. Na njih države prenašajo storitve, za katere so se skrčile. Ravno javni diskurz o civilni družbi, solidarnosti, zasebni iniciativi opremljen z osladnimi parolami o tem, kako znamo stopiti skupaj, je tisti, ki pri nas najuspešnejše prodaja ideologijo vitke države. Dobri nameni in lepe besede tako zakrijejo bolj kompleksno realnost. NVO v Sloveniji ne morejo igrati vloge, ki jo imajo v bogatejših liberalnih državah, ker za to ni ne kritične mase (premajhni smo) ne sredstev. Iz istih razlogov so tudi naše predstave o kolektivizmu tako individualistične. Nikoli nismo bili dovolj bogata država, da bi si lahko privoščili pravi socialdemokratsko državo blaginje. 

Zgrešeno mislimo, da je možno individualistični diskurz prepoznati po njegovi negativni čustveni obarvanosti. Balast individualizma se v resnici pojavlja v izrazito pozitivni obliki: pozitivna psihologija, motivacijske parole, new age, samopomoč, koncepti tipa opolnomočenje, delo na sebi, osebnostna rast itd.

Neoliberalizem se v zadnjih letih odmika od socialnega konzervatizma, ki je bil značilen za Thatcher in Reagana v osemdesetih. Izračunali so, da imajo pritiskanje na osebno odgovornost in očitki o lenobi in nemoralnosti za javne finance nasproten učinek od pričakovanega. Take, ki jih je Thatcher označevala za izkoriščevalce socialne države, ne spodbudi, da osebno odgovorno poskrbijo zase, ampak še take, ki jim je prej uspevalo, potisne med šibke in ranljive. To povleče za sabo javne razprave o programih, ki so potrebni, da bi se ta trend obrnil. S tem imamo v Sloveniji težave. Opažam, da je pri nas praksa ubesediti konservativne in neoliberalne ideje in poglede na družbo z levičarskim izrazoslovjem. Naše predstave o tem, kako deliti “odgovornost”, oziroma kaj pričakovati od države-družbe se pogosto tudi izkažejo za bolj konzervativne. Prej bomo šli na ulice zaradi abstraktnih idealov kot konkretnih problemov, ki iz njih izhajajo, ker smo ponotranjili prepričanje, da je reševanje teh na nas in ostalih posameznikih. Splošno prepričanje o tem, da pri nas je, še bolj pa da je bilo, optimalno poskrbljeno z vse je povzročilo tudi kolektivo racionalizacijo vsega, kar od tega odstopa. Zanimivo da na to ni imuna niti jedrna problematika levičarstva delavske pravice. Zgodba o posledicah azbesta v Anhovem se je zgodila na vrhuncu kolektivizma, a kljub temu gre za zgodbo o tem, kako so vse vpletene institucije zatajile, konse je pokazal problem. Klišejevska zgodba o krutosti teptanja delavskih pravic v kapitalizmu, razen tega da se je njen glavni del odvijal v socializmu. Podobno imamo težave s procesiranjem razslojenost in neenakosti, ki jo lahko opazimo okoli sebe. Vemo tudi, da imamo tradicijo visoke pojavnosti težav z mentalnim zdravjem zdravjem. Zdi se mi, da je naš go-to pristop k “neprijetnim” stvarem, da se jih čim bolj marljivo pomete pod preprogo. Ker niso deležne prave javne razprave (ko so, gre večinoma za nizanje prežvečenih puhlic), se nam sporoča, da v bistvu ne gre za pozornosti vredne problematike. Za preproste odgovore za vse, pa se vedno lahko obrnemo na razmišljanja od Margaret Thatcher in somešljenikov.  

Med pandemijo mi je bilo zanimivo primerjati komunikacijo pri nas in v tujini, zlasti v ZDA, kjer so se vzpostavile podobne okoliščine politiki podrejene strokovne skupine in upornikov kot pri nas. Pri njih so režimu nenaklonjeni mediji rešili problem ozaveščanja z verodostojnimi informacijami tako, da enostavno niso sledili Trumpu in njegovi strokovni skupini, ampak dajali mesto stroki, ki se ni podrejala politični volji. S tem so prečistili komunikacijo in jo naredili jasnejšo. Predstavljam si, da je tak pristop za slovenske senzibilnosti dojet kot preveč pristranski in radikalen. A si predstavljate, da bi ‘levi’ mediji ignorirali Kacinove tiskovne konference, napovedi poteka epidemije iz IJS, da bi nehali vsak dan gostiti Beović, ko je bilo jasno, da je cilj njenih nastopov predvsem ustvarjati vtis, da šef njene stranke (iz SDS je izstopila, da bi lahko kandidirala za šefico zbornice) in ona sama vedo, kaj delajo in preusmerjala pozornost in odgovornost stran od sebe in svojih. Namesto tega so ubrali bolj preračunljiv pristop. Za klike jim je bila dobra kakršnakoli korona vsebina, še bolj pa podpihovanje zgoraj omenjene polarizacije. Spomnim se nastopov dveh zdravnikov pred istim novinarjem iz zadnjih mesecev pandemije. Obema je novinar zastavil vprašanje tipa, a ste slišali, kaj je o vašem stališču izjavil nekdo iz nasprotnega pola. S takimi distrakcijami novinarji resne javno zdravstvene teme zreducirajo na tabloidno gradivo. Njihovi sogovorniki se na take pasti odzivajo različno. V zgornjem primeru se je eden spretno izognil odgovoru, druga ne, kar javnosti, ne glede na namen, izpade kot javno obračunavanje.

Za tak javni diskurz je funkcionalna čimbolj ohlapna definicija stroke oziroma verodostojnega sogovornika. Ta besedna zveza se je pogosto pojavljala v navodilih za javnost, kako naj loči med točnimi informacijami, mis- in dezinformacijami. Problem slednjih so oportunistično potisnili na družabna omrežja. Koncept stroke v slovenskem javnem diskurzu ni ločljiv od avtoritete. Zaupati stroki ne pomeni zaupati (konsenzu) znanosti ampak argumentu avtoritete. To je zlasti očitno ob primerjavi ‘resnih’ člankov na isto temo pri nas in v tujini. Predstavljena nam je bila vrsta “verodostojnih sogovornikov”, ki so se med sabo v najboljših primerih strinjali v najbolj splošnih stališčih, razhajali pa v podrobnostih. Izmed pisane druščine sta natanko dva zmogla izreči besede: to pa bi bilo bolj vprašanje za koga drugega. Predvsem nikoli nismo doumeli, da je do razhajanj v pogledih prihajalo prav zaradi tega. Večina strokovnjakov za vse, ni bila stroka ali verodostojen sogovornik za večino področij, o katerih so se izrekali. Kot laična javnost smo bili tako postavljeni v poližaj, da smo morali delati svoj research, da bi razumeli komu ali čemu lahko zaupamo. To je jasno recept za polomijo. V resnici nas v takih primerih vodijo implicitne kognitivne pristranskosti - zaupamo tistim, ki nam govorijo, kar hočemo slišati ali še slabše, tistim, za katere navijamo.

Mislim, da se mediji ne zavedajo posledic takih uredniških politik. Če se omejim samo na zdravstvo, mi plebs pogosto nimamo časti dobiti niti pojasnil o naših diagnozah iz strani tistih, ki jih postavijo. Kakovostni viri informacij, po katerih posegamo, so redko slovenski. Ker se moramo podučiti sami, tako včasih opazimo, da ‘resna’ stroka v medijih izraža čudna stališča, ki močno odstopajo od na dokazih temelječih. V Sloveniji v resnici ne razlikujemo med na dokazih temelječih stališčih/ugotovitvah in pogledih posameznikov, ki jim je dodeljen status avtoritete. Tako tudi dejstva postanejo samo eden od pogledov. To ne zadeva samo javni diskurz ampak tudi oblikovanje politik in strokovnih smernic. Sistemsko je to urejeno z liberalnim dodeljevanjem strokovnih avtonomij in konzervativnim pristopom pri oblikovanju pristojnosti nadzornih mehanizmov zlorab položaja. Gre za sistem, ki utrjuje hierarhije moči oziroma spodbuja njihovo oblikovanje.

Slovenija je verjetno premajhna, da bi se lahko temu uprli iz dna hierarhije moči navzgor. Sklonjeni smo k prilagajanju in iskanju (bolj ali manj kreativnih) rešitev znotraj teh okvirov. Nismo pa tudi servilni - ne upiramo se niti za močne. Razen v kontekstu zdravstva, je to opazno tudi v kontekstu šolstva, ko ‘močni’ iz teh področij opozarjajo na problematike, ki teoretično zadevajo tudi tiste iz dna hierarhije moči, jih slednji nikoli množično ne podprejo. To je cena, ki jo plačujejo na hierarhijah moči temelječe institucije, ki so primorane delati z rajo. Tako mi je npr. zanimivo, da nikogar dejansko ne briga, da že skoraj eno leto nimamo varuha človekovih pravic; psihiatri in klinični psihologi niso deležni nobene podpore javnosti, ko je govora o urejanju področja psihoterapije; študenti ne gredo nikoli na ulice, ko vodstva univerze tarnajo o kakovosti in denarju; nihče ne hodi na ulice, da bi zdravniki dobili višje plače itd. Včasih se mi zdi, da je ta pasivnost še najbolj družbeno sprejemljiv upor. V takih pogojih je javni diskurz farsa. Največ prostora si izborijo tisti, ki imajo največ družbene moči. S tem postane kakršnokoli stališče, ki ni po godu vplivnih, nezaželeno. To dosežejo predvsem z vsiljevanjem samocenzure.

Visoka aristokracija medicinske stroke se je aktivno vključila v referendumsko kampanjo o pomoči pri samomoru neozdravljivo bolnih. Pri tem nam jasno kaže kako globoko prezira nas rajo. Za hudo trpljenje ljudi nima nobene empatije. Trpljenje nam pokroviteljsko zapoveduje kot naraven potek bolezni, ker za njih smo točno to - nosilci bolezni, s katerimi se ukvarjajo po uradni dolžnosti; boleznimi, ne ljudmi. Ko nas ta ista aristokracija prosi, naj ji zaupamo, nam v resnici zapoveduje, naj se ji podredimo. Precej zdravstvenih delavcev se obnaša, kot da se zaupanje pridobi in ohranja z avtoritarnim pristopom. Ko je Beović med pandemijo s tem pristopom dosegla odpor in kolaps zaupanja javnosti, nam je predpisala še več istega zdravila. Pri tem ja toliko časa vztrajala, tudi posredno preko njej naklonjenih kolegov, da nas je pripeljala najmanj do dvoma, da je ves ta čas imela prav. To so seveda dosegli s sistematičnim javnim diskretiranjem vse stroke, ki se ji ni slepo podrejala. Zaradi tega njej in njenim ne zaupamo nič bolj, kot smo jim na začetku pandemije, nekoliko manj pa zaupamo ostalim in s tem vsem. Na popolnoma površinski a precej sporočilni ravni, pomislite komu vse, so se takrat delila priznanja za zasluge med pandemijo? Predvsem komu se niso.

Ko zdravnike dojemamo kot normalno razporejene po Gaussovi krivulji, delamo veliko napako. Nas mora zanimati kaj je najmanjši standard, ki ga lahko v zdravstvu pričakujemo. Minimalni zagotovljeni standard mora pomeniti dovolj dobro obravnavo. Ker ti standardi pri nas niso sistemsko urejeni, je kakovost zelo lisasta. Odsotnost standardov kakovosti in smernic pomeni tudi, da je vpliv ideologij in pogledov znatnejši na račun znanosti. To po definiciji vodi do slabše obravnave, s tem več slabih izkušenj in v manjše zaupanje v celotno zdravstvo. Reduciranje zdravstva in podobnih področij na centre moči interesnih skupin je pogubno za vse.

Tudi za tiste, ki imajo od tega kratkoročno korist.

Learning in students with attention deficit hyperactivity disorder. A systematic

review

This study aimed to analyze recent research oriented to learning in students with attention deficit hyperactivity disorder (ADHD). The search focused on articles published between 2022 and 2025. Through a literature review conducted in the Scielo and Scopus databases, four studies published between 2024 and 2025 were selected that addressed aspects related to attention, academic performance, and teachers’ perceptions. The analysis was performed using a matrix as a basis that organized the results according to key dimensions of learning. The results showed insufficient attention to emotional development, an urgent need for teacher training and little standardization in educational assessment processes. It was concluded that ADHD has demanded comprehensive responses in the school environment, with strategies to favor inclusion and guarantee adequate conditions for learning.

2.

Myths and facts in the treatment of neurodevelopmental disorders - other therapies

Summary of findings: Interest in interventions such as neurofeedback, transcranial direct current stimulation, music therapy, equine-assisted therapy, virtual reality, and gamification has grown substantially. However, most of these approaches lack methodological standardization and robust evidence to justify their use as primary treatments. Some demonstrate modest benefits as adjunctive strategies, especially when integrated into structured programs and supervised by multidisciplinary teams. Conversely, therapies including acupuncture, ozone therapy, and hyperbaric oxygen therapy present insufficient scientific support and should not be considered substitutes for validated methods.

3.

Effects of exercise interventions on executive function in school-aged children with ADHD: a systematic review and meta-analysis

Conclusion

Exercise interventions can significantly improve inhibitory control and working memory in school-aged children with ADHD. However, their effect on cognitive flexibility appears to be limited. Moreover, the observed intervention effects are influenced by the measurement paradigms and scoring.

4. GWAS META-ANALYSIS OF ADHD SYMPTOMS IN ADULTS REVEALS DIFFERENTIAL GENETIC ARCHITECTURE OF INATTENTION AND HYPERACTIVITY-IMPULSIVITY DOMAINS

This is the largest GWAS meta-analysis of ADHD symptoms and symptom domains in adults and the first to identify genome-wide significant loci. These results highlight substantial differences between inattention and hyperactivity/impulsivity domains, revealing distinct genetic architecture and different comorbidity patterns across psychiatric, behavioral, cognitive, socioeconomic and somatic phenotypes. These findings point to the importance of understanding the distinct mechanisms underlying ADHD symptoms across the lifespan.

5. A systematic review on the associations between Attention-Deficit/Hyperactivity Disorder and gut microbiome

Highlights

There is higher abundances of Agathobacter and Ruminococcus gnavus, and lower Faecalibacterium, consistently observed in ADHD individuals.

Gut microbiota influences ADHD via pathways involving dopamine and inflammation, affecting brain function.

A major challenge highlighted is the wide variation in research methods, which contributes to conflicting results across studies.

Findings on microbial diversity were largely inconsistent, indicating no clear, universal diversity pattern associated with ADHD could be established.

Note: The last two highlights tend to get buried in papers but they are key for understanding what this type of finding (don’t) mean.

6. Experiences of disordered eating and exercise behaviors of neurodivergent, gender diverse youth: a scoping review

Gender diverse, neurodivergent youth are at increased risk of developing feeding and eating disorders or disordered eating behaviors. Experiences of gender dysphoria, cognitive differences, and minority stress may contribute to this increased risk. While access to gender-affirming care is a necessary component of treatment, it does not appear to be sufficient for resolving feeding and eating disorders or disordered eating behaviors in this population.

7. Mental health service coverage and gaps among adults in Europe: a systematic review

Similarly, for adult ADHD, estimates were available for only 10 countries (Fig. 3, Tables S1 and S2). In these countries, treatment coverage was estimated to be 0% in France (2002), Germany (2002), Italy (2002), Portugal (2009) and Belgium (2002), 0.6% in Northern Ireland (2007), 2% in the Netherlands (2003), 3% in Spain (2002), 6% in Poland (2011) and 9.4% in Switzerland (2018). Coverage was estimated only in the early 2000s, and more recent estimates—particularly after ADHD began to be recognized—were not available.

8. Is ADHD Overdiagnosed?: A hermeneutic analysis of a debated concept

Results: Findings reveal that while many sources argue in favor of overdiagnosis, the majority do not define the term. Those that do, reveal significant ambiguity in how overdiagnosis is conceptualized and applied. Common arguments include DSM-V’s broader diagnostic criteria, overinclusive screening tools, and sociocultural factors: Although other sources argue these issues are better classified as instances of misdiagnosis. At the same time, counterarguments point to historical underdiagnosis and emphasize the clinical relevance of subthreshold cases.

Conclusion: The study concludes that the concept of overdiagnosis, as developed in somatic medicine, may be ill-suited for psychiatric disorders. As such, it cannot determine definitively whether ADHD is currently overdiagnosed. Instead,it advocates for a shift in discourse toward refining diagnostic routines and addressing systemic challenges, rather than pursuing a binary inflation narrative.

note: Includes fact checking of the above mentioned arguments

Tema mi ni zanimiva samo v kontekstu ADHD. Mislim, da je imeti standarde obravnave temelj kakovostnega javnega zdravstva.

RSK za psihiatrijo v dveh zapisnikih navaja, da se pri nas sledi tudi smernicam National Institute for Health and Care Excellence (NICE) iz Združenega kraljevstva. Slovenija nima inštituta kot je NICE, oblikovanje smernic in priporočil je razpršeno med strokovnimi združenji in strokovnimi telesi Ministrstva za zdravje.

Slovenske klinične smernice in priporočila:

Dostopnost smernic oz. priporočil v slovenskem jeziku je razmeroma omejena, ob tem pa jih v znatnem deležu tudi preredko posodabljajo, predvsem zaradi pomanjkanja razpoložljivih virov in motivacije ključnih strokovnjakov. Dodatno se zaradi majhnosti slovenskega prostora včasih pod vprašaj postavlja smiselnost oblikovanja slovenskih smernic. Te praviloma nastanejo na osnovi mednarodnih smernic, prilagojenih lokalni klinični praksi, a kljub temu zahtevajo precejšnji angažma strokovnjakov, ki tovrstne aktivnosti izvajajo v svojem prostem času. V odsotnosti slovenskih smernic oz. priporočil se kliniki obračajo zlasti na evropske smernice. Kljub pomislekom glede smiselnosti in izzivom, povezanim z razvojem in posodabljanjem, ostaja potreba po izboljšanju dostopnosti slovenskih smernic oz. priporočil zaradi njihove vloge pri zagotavljanju kakovostne oskrbe bolnikov

V Sloveniji naj bi imeli okoli 150 takih smernic. Na portalu NICE jih je 1990. Slovenski pristop je ohlapnejši, manj neodvisen od politike in bolj osredotočen na potrebe stroke in “ostalih deležnikov”, skoraj nič na uporabnike zdravstvenih storitev. V NICE sodelujejo tudi laiki (npr. predstavniki ljudi z diagnozami za katere se oblikuje smernice).

We wrote this guideline with people who have been affected by ADHD and staff who treat and support them. All the decisions are based on the best research available.

Razen smernic za ADHD, ima NICE tudi Quality Standard. Na angleškem NHS zaseda tudi delovna skupina za ADHD, ki problematiko obravnava širše od okvirov zdravstva. V vseh teh skupinah so tudi predstavniki ljudje z ADHD. Slednjo so oblikovali zaradi naslednjih problemov:

To better understand the issues, NHS England initiated a rapid piece of work in to consider ADHD service provision within the NHS. The initial phase of work identified challenges with:

• current service models and the ability to keep pace with demand

• lack of reliable data to fully understand the size of the challenge the rate of growth within the independent sector and the potential variation in the service models and thresholds being used

• the balance between use of medication and therapeutic treatment options

• variation in access, experience, and outcomes for different populations

• the join-up across ADHD services and inter-related policies across health, care, education and justice systems

V Sloveniji postopka ugotavljanja problematike ni bilo. Problematiko je oktobra 2023 obravnaval samo RSK za psihiatrijo. Ministrstvo za zdravje je sprejelo njihove splošne poglede/vtise … Priznali so samo potrebo po oblikovanju smernic obravnave pri odraslih, ne pa tudi diagnostiki. RSKji za obravnavo pri mladoletnih problematike niso obravnavali. RSK za klinično psihologijo se je s problemom seznanil septembra 2025, ko jih je MZ prosilo za imenovanje člana v strokovno skupino za oblikovanje smernic:

2. DOPIS MINISTRSTVA ZA ZDRAVJE GLEDE ADHD PRI ODRASLIH

Ministrstvo za zdravje od RSK zahteva odgovor na dopis št. 092-313/2025-2711-2, ki se nanaša na poziv k spremembam pri obravnavi ADHD oziroma motnje pozornosti pri odraslih. RSK tega izvornega dopisa ni prejel, temveč zgolj odgovor MZ z dne 15. 4. 2025. Člani so sprejeli sklep, da se za obravnavo in pripravo stališča RSK pridobi izvorni dopis, na katerega se bomo lahko ustrezno opredelili na naslednji seji.

Da se psihologi niso opredeljavali do problematike, se mi je zdelo čudno. Sklepam, da gre za simptom neustreznosti slovenskega pristopa. Opazi se pomanjkanje multidisciplinarne skupine, ki bi raziskala problematiko, preden bi se o njej izrekali posamezni RSK in ostali vpleteni, vključno z ljudmi z ADHD. To vlogo zagovorništva imajo teoretično NVO, a slovenski pristop v resnici tega ne dopušča.

RSK za psihiatrijo je v strokovno skupino imenoval dva psihiatra, RSK za klinično psihologijo pa eno psihologinjo. NICE smernice oblikuje 17 članska skupina, seznam in njihove reference so opisane na skoraj 30 straneh.

Konec I. dela

Pharmacological interventions for emotional dysregulation in ADHD: a meta-analysis stratified by sex and ADHD subtypes

Conclusion

Pharmacological treatment significantly reduces emotional dysregulation in ADHD, with central stimulants demonstrating the strongest efficacy. Clinicians should incorporate sex and ADHD subtype-specific stratifications to optimize personalized pharmacological strategies and improve patient outcomes.

This review was conducted and reported in accordance with the PRISMA 2020 guidelines for systematic reviews and meta-analyses.

Note: Subtype in ADHD is obsolete. DSM-5 and IDC-11 replaced it with current manifestation to reflect the varying nature of ADHD within the individual’s lifetime. This is indirectly addressed in study limitations as uncertainties in subtype representation in the reviewed studies and differing definitions of emotional dysregulation.

2.

The Paradox of Ubiquity: Reassessing the Reported Association Between Prenatal Acetaminophen (Tylenol) Exposure and Autism

Conclusions: With ubiquitous exposures and indication-related use, naïve associations are prone to inflation. The strongest, bias-resistant designs (sibling comparisons) do not support a causal link between acetaminophen and ASD. Clinically, the use of acetaminophen remains appropriate when indicated, at the lowest effective dose and shortest duration. Fever, an independent risk factor, should be treated promptly.

3.

Identifying Latent Cognitive Profiles in Autism Spectrum Disorder and Attention-Deficit/Hyperactivity Disorder Using the Stanford-Binet Intelligence Scales—5th Edition

There is limited information concerning the presence of empirically derived, person-centered latent cognitive profiles in youth with autism spectrum disorder (ASD) or attention-deficit/hyperactivity disorder (ADHD) and whether these profiles are diagnostically useful. The aim of this study was to identify empirically driven cognitive subgroups in youth with ASD or ADHD and examine predictors of those profiles. A retrospective chart review was conducted with patients seen at a developmental assessment clinic who were identified with ASD or ADHD aged 2 to 16 years (n = 1,679, Mage = 8.4, SDage = 3.1). A Latent Profile Analysis with Stanford-Binet–Fifth Edition composites resulted in 14 profiles, which were roughly parallel to each other across various levels of cognitive functioning. Several profiles were characterized by a relatively large discrepancy between the Nonverbal IQ and Verbal IQ. Younger age and higher IQ were significant predictors of those with scattered profiles, whereas diagnoses (i.e., ASD or ADHD), sex, and emotional–behavioral functioning were not.

4.

From ADHD Diagnosis to Meaning: Does Grief Theory Enhance Our Understanding of Narrative Reconstruction?

While having or raising a child with a neurodivergence can be rewarding and life-enhancing, a diagnosis may trigger stress as people adapt to and navigate a new “assumptive world”. The purpose of this paper is to draw on the Attention Deficit Hyperactivity Disorder (ADHD) literature and explore it using grief theory as a conceptual framework, so as to understand parents’ and adults’ potential reactions to a diagnosis of ADHD. A narrative review of the ADHD literature suggests that adapting to a diagnosis can be understood as a process, which can occur in decisions to seek, and in reactions to, a diagnosis. For some, diagnostic work can be abrupt and unexpected, a life-changing moment when one receives an initial diagnosis. For others, diagnostic work begins pre-diagnosis. Either way, the diagnostic process requires an adjustment. This adaptation, like grief, can be ongoing and can involve a psychosocial transition. Rather than traditional models of grief (e.g., Freud and Kübler-Ross), contemporary views of grief such as the Dual Process Model and Meaning Making enable us to understand the meaning-making that is central to diagnostics work. Pre-diagnostically, people must become aware that something is different than previous expectations, in order to seek a diagnosis. Exposure to ADHD knowledge and stigma is influential pre-diagnostically. Post-diagnostically, people encounter a range of emotions which they need to process, such as grief for the past, making decisions (e.g., treatment), worries for the future, and reconstructing identity. The neurodiversity paradigm poses opportunities and challenges for people within this meaning-making process. This paper identifies implications for practice, particularly around pre- and post-diagnostic support, and directions for future research.

Note: required reading

5.

Occurrence of psychosis and bipolar disorder in individuals with ADHD treated with stimulants: systematic review and meta-analysis

Conclusions and relevance : this systematic review and meta-analysis found a nonnegligible occurrence of psychotic symptoms, psychotic disorders, or BD in individuals with ADHD treated with stimulants. Amphetamines were associated with higher occurrence compared to methylphenidate. The included studies cannot establish causality, highlighting the need for further research, including randomized clinical trials and mirror-image studies comparing individuals exposed and not exposed to stimulants. Nonetheless, clinicians should inform patients about the increased occurrence of psychosis or BD when discussing stimulant pharmacotherapy and systematically monitor for these conditions throughout treatment.

6.

Category learning difficulties in ADHD across modalities and multiple learning systems

Attention-deficit/hyperactivity disorder (ADHD) has been associated with suboptimal functioning of both the prefrontal cortex and the striatum. These abnormalities may impede the acquisition of perceptual categories, important for fundamental abilities such as object recognition and speech perception. While prior research has shown that children with ADHD perform comparably to neurotypical peers in visual category learning despite using suboptimal strategies, much remains unknown about how adults with ADHD acquire perceptual categories, where more mature functions may shape learning processes differently than in childhood. To address this gap, we investigated auditory and visual category learning in adults with ADHD compared with neurotypical controls. Specifically, we focused on two types of category structures: rule-based categories, which are believed to rely on hypothesis-testing mechanisms mediated by the prefrontal cortex, and information-integration categories, thought to depend on reinforcement learning processes governed by the striatum. Our findings revealed consistent impairments in both rule-based and information-integration category learning among adults with ADHD across sensory modalities. Furthermore, category learning performance was negatively associated with ADHD symptom severity. Computational modeling analyses showed that individuals with ADHD were slower to adopt optimal learning strategies than their neurotypical counterparts, regardless of the category type or sensory modality. These findings point to disruptions in multiple learning systems in young adults with ADHD that extend across sensory modalities and arise from impairments in domain-general mechanisms.

7.

Clinical Differentiation of Child Attention-Deficit/Hyperactivity Disorder and Autism Spectrum Disorder

Implications include the need for comprehensive, multidisciplinary assessments and the use of standardized measures that can distinguish between attentional and social communication impairments. Recognizing the nuances between ADHD and ASD is critical for accurate diagnosis, effective treatment planning, and improved developmental outcomes.

8.

Developing Evidence-Supported Report Recommendations for Neuropsychological Evaluations of Adults with ADHD

Results

The literature search returned papers across two primary treatment categories: psychotherapy and occupational therapy (OT). Among papers focused on psychotherapy, cognitive behavioral therapy was found to be the most effective treatment for adult ADHD symptoms. Studies that focused on OT strategies highlighted the importance of developing daily living skills, such as organizing the physical/social environment, promoting social awareness, and encouraging self-regulation strategies.

Conclusion

The study aimed to develop evidence-based recommendations for neuropsychologists to include in their evaluation reports for adult patients with ADHD. While findings support psychotherapy and OT interventions, future research and development are still necessary to ensure adults with ADHD continue to receive comprehensive and timely care.

We also know little about stigma and ADHD. Stigmatizing attitudes toward ADHD are common and may play a role in socially and clinically important outcomes. These negative attitudes affect patients at all stages of their life. Such attitudes have been documented among individuals at all ages and in all groups, including family, peers, teachers, clinicians, and even individuals with ADHD themselves.

Updated European Consensus Statement on diagnosis and treatment of adult ADHD

9. Stigma surrounding ADHD

Substantial stigmatization and myths continue to surround ADHD. A recent study on negative coverage of ADHD and autism in Flemish newspapers found a 2-fold more negative than neutral or positive coverage of ADHD than of autism. Stigma arises from lack of awareness, of prejudice about symptom etiology (e.g. poor parenting, lack of moral), incompetence (e.g. laziness) and perceived dangerousness (e.g. unpredictable and potentially violent behavior). Other variables contributing to stigma are doubts about the validity and reliability of an ADHD diagnosis, along with age, gender, ethnicity and the public’s skepticism toward ADHD medication. Also, the restricted regulatory status for ADHD medications in many countries adds to the stigma within the mental health profession and the media. Public stigmatization of ADHD, and the following self-stigma and courtesy stigma are underestimated risk factors for treatment adherence, treatment efficacy, symptom aggravation, life satisfaction, and mental well-being of individuals affected by ADHD.

Self-stigma has been studied in children and adolescents and is characterized by a sense of feeling different from peers, and negative self-evaluation as a consequence of that perception. However, some young people were prepared to challenge the stigma by self-disclosure and openness about their condition. Lower stigma in teachers towards adult ADHD seems to relate to greater knowledge about the condition. Among general practitioners (GPs) from the UK, Europe and Australia, there is mixed and often unhelpful attitudes regarding the validity of ADHD as a construct, the role of medication and how parenting contributes to the presentation. A paucity of training was identified, alongside a reluctance of GPs to become involved in shared care practice. If access to services is to be improved for people with ADHD, there needs to be a focused and collaborative approach to training.

9.1. Combatting stigma

Disclosure of mental health problems can be a challenge, but an increasing number of celebrities have cast aside stigma by revealing they had ADHD and, in some cases, have been pharmacologically treated for many years. This is of course supportive for patients but it is strongly recommended that psychoeducation about ADHD should be included in anti-stigma programs. Of note, adult ADHD is rarely included in college programs for medical and psychology students, or in the training of professionals working in adult mental health services. This contributes to misconceptions, underdiagnosis and undertreatment among professionals. Psychoeducation programs therefore need to target all clinical disciplines at all stages of professional developmepnt (e.g. from students through to primary and secondary care physicians, psychologists and nurses) to ensure that appropriate early recognition, diagnosis and treatment is provided.

Internationally recognized guidelines are available on the assessment, treatment and management of adults with ADHD, as well as the development and provision of clinical services. The current lack of licensed indications for the use of stimulants in adults in most European countries (but not in the US or Canada) is not supported by available data, but rather results from the outdated focus that ADHD is a ‘child disorder’, caution from regulators regarding potential cardiovascular side effects, and commercial manipulation by the pharmaceutical industry. In Europe, this situation may change in the coming years as formulations of methylphenidate and dexamphetamine are being put forward for registration.

Stigma prevents patients to ask for help and increases their suffering and impairment. Hence the successful management of ADHD by prescribers will include an awareness of the potential stigma that may be perceived by the patient and its consequences on treatment initiation and maintenance. The only way to reduce stigma surrounding ADHD is community, health and education systems in Europe and beyond working together by education of professionals and the public, and by a unified licensing of medications for ADHD in adults.

Le kaj bodo rekli sosedi!

Slovenija je seveda najprijaznejša, najbolj vključujoča, srčna, solidarna odgovorna družba z močnim javnim sektorjem, ki skrbi za visoko kakovostno zdravstveno oskrbo, javno šolstvo in radodarno varnostno mrežo. Pri nas teh težav hvalabogú ni. Če se pri nas posamezniki soočajo s čim od naštetega, je to gotovo posledica manjka osebne odgovornosti, nizke tolerance za stres in, ko gre za otroke, predvsem neustrezne vzgoje. Drugje bi bilo moč take trditve razumeti kot stigmatizirajoče, a pri nas je drugače. Mi smo kolektivisti, ki niso podlegli neoliberalnem “družbe ni …” diskurzu. Pri nas se skoraj vse da, če se hoče. Meni se stroka za duševno zdravje in učitelji, ko gre za otroke, iskreno smilijo, da morajo imeti s takimi opravka.

V naših časih torej ADHD, avtizma, disleksije in ostalega iz kategorije nevrorazvojnih motenj ni bilo (že res, da se ni pilo paracetamola za vsak drek, ker smo zaradi ustrezne vzgoje imeli toleranco za stres). Poznali smo zakompleksanost, občutljivost, nervoznost, površnost, neprilagodljivost, čudnost, težave s socialnimi veščinami. A s tem nismo morili psihologov. To se je reševalo z opozarjanjem, spodbudami, postavljanjem meja, izpostavljanjem neprimernega vedenja pred vrstniki, da bo za zgled vsem. To seveda nima ničesar opraviti s stigmatizacijo, ker je bilo dobronamerno in vzgojno. Pomembno je, da otroci razumejo, kje so meje in kdaj je njihovo vedenje družbeno nesprejemljivo. Visoka stopnja anksioznih, depresivnih motenj, odvisnosti in samomorilnosti dokazujejo, da pri nas uporabljamo prave pristope.

Bullshit na stran.

V nekem članku o finskem paradoksu države, ki ima obenem visoke indekse doživljanja sreče in slabega mentalnega zdravja, so opisali, da pričakovanje srečnosti, ker je neke vrste nacionalna identiteta, ima lahko na ljudi s težavami negativen učinek. Počutijo se krive, da niso srečni. Te občutke jim še poglabljajo spodbude in opominjanje, da živijo v najbolj srečni državi na svetu - pozitivna psihologija torej. Slovenci smo zelo podobni. Kot značaj naroda to niti zanivo. Pomembne so posledice. Koncept konstruktivne kritike nam dela težave. Ne razločimo ga od prisilne uravnoteženosti (vedno povdariti pozitivne plati) ali celo pasivno agresivnosti (v splošnem smo bolj občutljivi na obliko kot vsebino). V kontekstu zdravstva kot drugih javnih institucij ne razlikujemo med standardom storitev, ki so nam zagotovljene in kakovostjo dela posameznikov. Ko so na nekem področju dobre le še izjeme, ne moremo več trditi, da je področje dobro urejeno. Ta miselnost tudi ni pravična do teh svetlih izjem, ker se tako implicitno od njih začne pričakovati, da bodo celotno področje sprejeli na lastna pleča. Neurejenost področji omejuje tudi dobre in jih pogosto, če ne vedno, s časom pahne v mediano.

V letošnjem poročilu UNICEFA o kakovosti življenja otrok, se Slovenija uvršča zelo visoko po veščinah (isti viri podatkov, na podlagi katerih se pri nas pisunari o alarmantnem stanju) in zelo nizko po kazalnikih mentalnega zdravja. Uporabljene so tudi “črne statistike”, ni mišljeno kot duševno zdravje v danes najbolj razširjenem wellness pomenu besede. Visoke dosežke pri veščinah se pogosto pripisuje učiteljem. A bi se potem nedopustno slabe v mentalnem zdravju moralo stroki za mentalno zdravje in vsem pristojnim za oblikovanje javno zdravstvenih politik na tem področju? To vprašanje presega okvire sprejemljivega v slovenski kulturi. Kjerkoli, kjer nimajo mita najsrečnejše družbe na svetu, so taka vprašanja zelo banalne parole, ki se vedno pojavljajo v kontekstu takih podatkov. Ko sem že pri parolah, zelo slabo toleriram tisto o današnji nesolidarni družbi, ki implicira razširjeno pomanjkanje empatije. Ko ni nekih možnosti izboljšati situacije, lahko empatija vodi tudi v racionalizacije. Mi imamo ta problem. Imamo institucije, ki so zastavljene tako, da so zelo odporne na kakršnekoli poskuse sprememb, ki jim ne ustrezajo in s tem odkrivanje sistemskih pomanjkljivosti. Da cvet stroke za mentalno zdravje na četrtini 21. stoletja ugotavlja, da ne zna obravnavati odraslih z ADHD in avtističnih, je primer posledice teh odpornosti. Tukaj se zaostajanje meri v desetletjih, ne letih. Kar bo tako stanje vzdrževalo do nadaljnjega, je nesposobnost sprejeti, da to že ima zelo hude posledice, ki se skrivajo tudi med črnimi statistikami. Take probleme navadno razrešujemo tako, da odgovornost potisnemo vzdolž hierarhije moči (v kontekstu šole smo tako dosegli kroničen konflikt med učitelji in starši). Dopovedujemo si, da se treba znajti. Pristajamo torej na udobje prepričanja, da težav ni. Sploh v kontekstu mentalnega zdravja s tem tudi pristajamo na pristope, ki temeljijo na “pogledih” namesto na znanosti.

Odnos, ki ga imaš do lastnih nevrorazvojnih (in v resnici ostalih mentalnih) diagnoz, je v veliki meri odvisen od odnosa do njih v tvoji okolici. Če je ta relativno slab, svoje lastnosti dojemaš kot družbeno nezaželene, za njih sprejemaš odgovornost, signaliziraš, da če bi bil bolj moralen, bi jih presegel. Za to sploh ne potrebuješ diagnoze. Obstajajo raziskave o tem, da otroke z ADHD redkeje vabijo na rojstne dneve in so v splošnem slabše sprejeti (tudi tisti s pretežno težavami v pozornost), da otroci zelo zgodaj prepoznajo avtizem v smislu, da se do avtističnih vrstnikov vedejo slabše.

Če si visoko moralen, te iste lastnosti ostro obsojaš pri drugih. Nihče bolje od tebe ne ve, kako nesprejemljive so. Odločno se distanciraš od vseh negativnih lastnosti, ki se pripisujejo tvoji diagnozi in opozarjaš na tiste, ki se izgovarjajo na svojo diagnozo. Nimaš prirojenih ovir, si zgolj slab človek in to odgovorno priznaš. Kakršenkoli pogled imaš na kategorizacijo ADHD kot nevrorazvojno) motnjo, je predvsem odvisno od odnosa tvoje okolice in tebe, kot njenega dela, do (mentalnih) motenj. Analogno glede nevrodigergentnosti - če obstajaš v skupnosti, ki ima do tistih, ki jih dojema kot drugačne, slab odnos, boš imel odpor tudi to te nalepke. Meni služijo predvsem kot ogrodja pri razlaganju različnih konceptov in pojavov. Kot nalepke so mi nevtralne. Svoje osebnosti in identitete ne črpam iz njih. So preprosto razlage.

(Ne)pridne in thinkerji

Pomen takih razlag je v praksi kompleksen. Stigma je definitivno ena od stranskih učinkov. Pogosti so opisi drugačne manifestacije ADHD pri ženskah (velja za gender še bolj kot za biološki spol). Bil naj bi manj očiten, ker so zaradi razlik v družbenih pričakovanjih glede na spol, bolj nagnjene k “pridnosti”. Razlaga me ni nikoli povsem prepričala. Diši mi po vljudnostni mizoginiji. Potrdilo za svoje sume sem našel v DSM, kjer piše, da so ženske z ADHD bolj pogosto diagnosticirane še z motnjami neprimernega vedenja. Torej ženske z ADHD niso nujno bolj pridne od moških, se pa njihovo nepridnost bolj patologizira kot ločeno od ADHD. Simptomatika ADHD ima precej preseka z mizoginimi stereotipi in to predstavlja dodaten problem za ženske z ADHD. Razen tega je simptomatika (in učinkovitost zdravil) odvisna od menstruacijskega cikla. Poslabše se tudi z menopavzo. Novejše raziskave kažejo, da se pri ljudeh z ADHD pogosteje pojavljaja še vrsta drugih zdravstvenih težav, tudi genetskega izvora. Npr. avtoimune bolezni, alergije in dermatitisi, astma, GERB in migrene. Razširjen paket učbeniške histerije torej. Če imajo ženske nasploh težave s tem, da se jih v zdravstvu ne jemlje resno, imajo nevrodivergentne ženske tukaj še večje težave.

Trevor Noah ima ADHD in svoj podkast. V enem je gostil tudi klinično psihologinjo, ki ima ADHD. Sovoditeljica ga nima. Odkrito je priznala, da včasih sodi ljudem z ADHD, ker jih v resnici ne razume (kar je zelo ok, ker naredi pogovor bolj zanimiv). Psihologinjo je vprašala, če se ljudje z ADHD lahko npr. naučijo pripraviti potovalko. Razložila je, da lahko, po določenih sistemih, ki jih je opisala. Moja impulzivna reakcija je bila, da njen sistem ne šteje kot znati pripraviti potovalko. Zakaj? Večkrat si premisli katere obleke bo vzela, nikoli ne konča do tik pred zdajci, pogosto kaj pozabi ipd. Vsi odrasli te sisteme za neko opravilo začeti in pripeljati do konca imamo, precej smo se naučili od staršev, od katerih smo najverjetneje podedovali ADHD. Teh sistemov se ne upošteva kot takih, ampak so točno tisto, kar se pričakuje, da moramo še preseči. Na terapiji okolica ne bo razumela, da nekaj lahko naredimo “napačno” ali nikakor. Podobno si učiteljice in učitelji lahko izpulijo oči iz jamic pa bodo otroci z ADHD (avtizmom, disleksijo…) še vedno površni, kaj preslišali, zamešali in porabili bistveno preveč energije samo za sedeti pri miru.

Psihologinja je opazila, da je Trevor thinker. Kot že rečeno ima ADHD - skakala v besedo in kdaj bleknila kaj, kar bi morala držati zase. Biti thinker je pri ljudeh z ADHD slabo razumljeno. Povezano s tem, je Trevor opisal eno od svojih večjih težav. Prvi dan na potovanjih je doživljal napade tesnobe, ni zmogel zapustiti hotelske sobe in s tem svoje partnerice spravljal v obup. Pri tem mu pomagajo stimulansi. Pije jih samo prve dni dopusta. Drugje sem zasledil, da mu učinek ne ustreza in otežuje stand-up nastope. Precej slabo je razumljeno kako ADHD povzroča tako tesnobo - na videz, skupaj s thinker fiksacijami, spominja na znake avtizma. Intelektualizacija je lahko način stimulacije - s pametovanjem in razmišljanjem, se ohranjamo pri zavesti.

Motnja v konceptualizaciji diagnostičnih kriterijev

Psihologija in psihiatrija nista ravno znanosti z najbolj bleščečo preteklostjo, niti ko gre za nevrorazvojne motnje (googlajte od kje ime Aspergergerjev sindrom, ki se je uporabljal do predvčerajšnjim). Ne pozabiti, da je bila tudi lobotomija na dokazih temelječa metoda zdravljenja psihiatričnih motenj.

Med starimi grehi, s katerimi se soočajo, je tudi debilizem definiranja ADHD kot vedenjske motnje pri otrocih moškega spola. Ker so v ozadju številne manjše prirojena razlike struktur in funkcionalnosti možganov, se te ne kažejo pri vseh kot enako ali “neprimerno” vedenje. Obstaja tudi ta genialna tradicija, da ko enkrat definirajo diagnoze, začnejo raziskave prilagajati tem arbitrarno zastavljenim okvirom, kar dodatno otežuje raziskovanje stanj tipa ADHD ali avtizem, ki so pri posameznikih vedno kompleksna in s tem na nivoju populacij heterogena. Ta stanja nikogar ne definirajo 100%, ampak samo razložijo zakaj ima neka skupina specifične težave in lastnosti v obsegu, ki jih splošna populacija nima.

Konceptualizacija in diagnostika ADHD danes ne zna ločiti izvornih nevrofizioloških težav v ozadju od kompenzacijskih mehanizmov/nadstruktur, ker so v domeni vedenja neločljive. Obstaja nekaj nevroznanstvenih raziskav, ki so pokazale, da možgani ljudi s “kompenziranim” ADHD delujejo drugače od splošne populacije in od ljudi z “nekompenziranim” ADHD. Počasi se uveljavlja razumevanje ADHD kot motnje v samonadzoru in izvršilnih funkcijah (a ne tistih, ki jih psihologi znajo meriti, ker bi bilo tako dolgcajt). Tukaj se stvari zapletejo. Do odraslosti ADHD pogosto niso več neke jasne vedenjske težave ampak predvsem koliko v kvantitativnem smislu smo zmožni narediti v nekem časovnem intervalu. Povzroča težave s trivialnimi opravili (problem ni v veščinah/strategijah/sposobnostih ampak v avtomatičnih procesih, ki jih “moteno” prevedejo v vedenje in dejanja) ne pa v kakšnih konkretnih vesčinah ali sposobnostih. Bolje funkcioniramo, ko smo s tem manj obremenjeni. To pomeni v okoliščinah, kjer so vsakdanje stvari urejene, predvidljive in preproste, da na njih ne tratimo časa in mentalne energije. Znotraj take strukture pa potrebujemo veliko stimulacij. Če se prvo poruši, smo preplavljeni z več trivialnimi problemčki, kot so jih naši možgani sposobni procesirati. Posledica pa je lahko tudi tista anksioznost zaradi spremembe okolja, ki jo pri sebi opisuje Trevor Noah, ki ni motnja, ker je primerna situaciji, čeprav je navzven presežna v primerjavi s splošno populacijo. V kaosu lahko funkcioniramo tudi odlično, ne uspemo pa hkrati vzdrževati reda in pozornosti na življenje izven okvirov kaosa.

V neki kitajski raziskavi so ugotovili, da so odrasli z ADHD na Ravenovih progresivnih matricah (neverbalni iq test) bolj počasni, in da s tem kompenzirajo impulzivnost/površnost, ki pa je značilna pri otrocih z ADHD, ki pa so pri reševanju hitri - vedenje je pri odraslih lahko nasprotno od tistega pri otrocih. Nižja hitrost obdelave podatkov je sicer značilna za avtizem. Za ADHD je zelo značilna površnost pri podatkih in navodilih, ki jih pogosto tudi preslišimo. Če nisi anksiozen, vprašaš za dodatna pojasnila, ponovitev navodil ipd. Avtistični imajo lahko težave, če vprašanja niso dovolj jasna, ali če so dvoumna. Če se teh nadstruktur ne uspe pojasniti z avtizmom, se prešalta na psihologizacijo. Če torej vprašaš za dodatna pojasnila, ne blekneš prve stvari, ki ti pride na pamet, si očitno overthinker z nizko samopodobo, ki se preveč obremenjuje s tem, kaj bo odgovoril.

Večina nas je odrasla z neprestanim opozarjanjem, da smo preveč kaotični, površni, raztreseni, nepozorni, impulzivni. Razvili smo psihološke nadstrukture zaradi katerih smo na te stvari pretirano občutljivi. Naučili smo se kako vzdrževati red, a to je za nas možno samo v zelo omejenem obsegu. Neprestano opozarjanje povzroči tudi socialno anksioznost. Pri meni ni šlo niti za to, da bi me te stvari tako grozno prizadele. Ne. Predvsem mi je dopizdilo, da nisem mogel dvakrat zaporedoma vdihniti in izdihniti, ne da bi od kje priletel komentar - neredko tudi v obliki dobronamernega nasveta. Nameni so povsem nepomembni, pogosto dobri naredijo več škode od slabih.

Dopizdila mi je tudi socialna anksioznost. V DSM pod klinično sliko ADHD opisujejo afiniteto do tveganih situacij, brez premisleka o možnih posledicah. To je obenem goljufanje pri kognitivno vedenjski terapiji za anksioznost, ki jo zmanjšuje z izpostavljanjem tistemu, kar jo povzroča. Možgani ljudi z ADHD ne preverijo kam na lestvice primernega vedenja in osebnostih lastnosti psihologija uvršča manifestacije gravitiranja proti tveganim/nevarnim situacijam (in drugih simptomom ADHD) in so zato lahko tudi v preseku s terapevtskimi pristopi, ko je anksioznost tista, ki odloča o viru nevarnosti.

Pisatelju, ki opisuje, da je bil v otroštvu nemiren in imel težave z organizacijo in občutkom za čas, piše v zvočno izoliranem prostoru, v življenju še ni odgovoril na vprašanje brez ovinkarjenja in zahajanja iz teme, je živahnega in rahlo nihajočega čustvovanja, med daljšimi intervjuju deluje, kot da mu je sedenje fizično neudobno, močno gestikulira, je življenje močno zaznamovalo neko dejanje izpred dvema desetletjema. Od takrat je večkrat povedal, da ga obžaluje, ker da mu je uničilo življenje. Samo dejanje je širše dojeto kot junaško. Postavil se je proti vplivnim in nevarnim, ki mu grozijo z maščevanjem. To v resnici neprestano počne še danes. Njegova “nepremišljena” dejanja, ki jih obžaluje, niso samo družbeno sprejemljiva, družbo tudi spreminjajo na boljše. Po ADHD močno diši zaradi obžalovanja, ki sledi opisu “tveganih dejanj brez premisleka o posledicah” iz DSM. Potencialno razloži zakaj je bolj sklonjen k takim (kasneje obžalovanim) dejanjem, kot ljudje, ki povsem delijo njegova prepričanja.

Veliko razmišljam o njem, ker se mi zdi osupljiv hipotetičen primer posledic ADHD, brez nekih vedenj ali osebnostnih lastnosti, ki se dojemajo kot problematične - on je tisti, ki opisuje, da ima zaradi posledic lastne “impulzivnosti” uničeno življenje in zato doživlja hude stiske. Ne trdim, da ima ADHD, ampak da spominja na kako se ADHD lahko kaže. Ne skrivam, da so tudi meni take lastnosti precej domače, vključno z ambivalentnim odnosom do njih. V osnovni šoli sem od sošolcev poslušal, da se s stvarmi, ki jih povem na glas, sicer strinjajo. Vprašljivo vedenje je bilo, da sem jih povedal na glas. Do fakultete sem razvil svojevrsten moralni kodeks. Profesorjem, oziroma avtoritetam v splošnem, sem določil mejo, ki jo niso smele preseči. Šlo je vse do dekana. Zagnusilo se mi je, da je fakulteta izkoriščala kakršnekoli težke okoliščine študentov, da jih ovira pri študiju, medtem ko nam ni zagotovila niti minimalnih standardov študija. Pogovarjamo se o vrhunski javni univerzi, jasno, ne pa o takih univerzah, na katerih njeni eminentni profesorji ustanavljajo fakultete in klinike za de facto alternativno psihiatrijo. Tisto leto se je v četrti letnik vpisalo dvakrat več študentov kot običajno. Zaradi svoje goflje sem od sošolcev in profesorjev poslušal razna opozorila naj pazim, da ne bo neprijetnih posledic ipd.

V zasebnem življenju je bilo podobno - dobil sem ugled nesebičneža, ki včasih ne pomisli, koliko ga stane pomagati drugim. Še vedno jasno ekscentričen, še vedno so o tem razpravljali za mojim hrbtom. To vem, ker mi je bilo posredovano na načine tipa: “Veš kako sem ga napizdila! Kdo mi je pomagal, ko sem rabila! Ti ali on!” Nisem bil vedno izrazito prijetna družba - skušati funkcionirati “normalno” z ADHD ima pač svojo ceno.

Podobne zgodbe o izpostavljanju, ko je družbeno najbolj sprejemljivo biti tiho in se “v duhu kolektivizma” brigati zase, sem slišal tudi o drugih posameznikih z ADHD.

Predvsem ne škodi (lastnim koristim)

Considering Historical Context, Current Societal Trends, and Implications for Understanding Harm in Youth Mental Health Treatment: A Broader Lens to the Primum Non Nocere Special Issue:

Historically speaking, there was reluctance to speak about deterioration or harm due to concerns that such conversation could inadvertently contribute to devaluation of mental health care services and psychologists’ professional worth, including concerns about (in)competence (Nelson & Hayes, 1986). As a reply, we paraphrase Bergin’s (1970) astute observation that if we cannot speak of a patient getting worse, it follows that we cannot speak of a patient getting better.

Bergin’s series of articles about deterioration in therapy cast an important spotlight on the topic of harm (Bergin, 1963, 1966, 1970). The numerous articles and edited books since then, reviewed extensively in the introduction article of this collection by Spencer and McKay (2025), this issue), underscore this point. Most of this work has expressed agreement that harm is an inevitable aspect of some treatments, for some individuals, some of the time, and thus requires empirical study (Foa, 1983). Others expressed disagreement regarding the presence of harm in treatment due to methodological limits of Bergin’s analysis (Braucht, 1970). Still others found the topic so complex that it led Strupp and Hadley (1977) to conclude, “In the final analysis, this is an issue of human values and public policy” (p. 187).

Da moraš imeti motnjo samonadzora, da razviješ normalen občutek za pravičnost, je patološko, a ta patologija ni moja/naša. Družba z modrostmi tipa: pametnejši popušča, je lahko pretesna za ljudi, ki konstitucionalno težko popuščajo. Brati znanost mi je všeč, ker je standard razlag tak, da moje možgane umiri. Nimam težav sprejeti, da se motim (argument avtoritete tukaj ne šteje). Težave mi povzroča sprejeti, da imam prav, in da ne morem spremeniti ničesar. To me dobesedno izčrpa.

Obstajajo legitimni razlogi za previdnost s tematiko mentalnega zdravja in kritiko tega področja. Zadržanost je smiselna samo dokler ne postane mehanizem podpore in vzdrževanja stanja, ki je bolj koristno za stroko kot za ljudi s katerimi ta dela. V medijih se je znašla tudi zgodba o obravnavi ljudi v Polju. Zelo jasno je bilo, da so psihiatri želeli predvsem, da se na zgodbo čimprej pozabi. Za dostojno in humano obravnavo ljudi s psihiatričnimi motnjami se kot ceh niso zavzeli. Popolnoma zgrožen sem nad javnim diskurzom okoli mentalnega zdravja, ki najpogosteje zadeva otroke in mladostnike. Izza leporečenja in zaigrane prijaznosti “stroke” se vedno pokaže najostrejši cinizem in pomanjkanje empatije. V članku, ki v naslovu nosi besede vedno, mlajši in samomor tako najdete izjavo izkušene psihiatrinje o tem, kako je glavna težava za porastom duševnih motenj pri mladostnikih permisivna vzgoja in posledično nizka toleranca za stres. Izgubiti otroka zaradi samomora je grozna travma. Predstavljajte si, da ste to doživeli in naletite na tako izjavo? Kaj je z nami (predvsem tistimi, ki objavljajo take obscenosti) narobe, da v takih odurnih nizanjih besed ne prepoznamo plehkosti, ošabnosti, nadutosti, hipokrizije, odsotnosti empatije, cinizma, egoizma, neodgovornosti, nestrokovnosti in intelektualne širine tankega črevesa sive podgane samo za to, ker so izustene na “prijazen” način? Kako je to sprejemljivo pri tako zelo črnih statistikah, ki se nas držijo odkar se o tem zbirajo podatki? Kako je (vse) to postalo normalno?

Koncept vitke države obsega tudi prenašanje nalog države na NVOje. Ti torej niso njen “solidarni” korektiv ampak ključni element. Ena od bolj občutljivih nalog, ki se prenašajo na NVOje je zastopništvo. Proces oblikovanja politik predpostavlja obstoj takih organizacij, ki zastopajo interes neke družbene skupine v strokovnih skupinah ipd. Slovenija nima takega NVOja za ADHD. Ker ni neke resne organizacije, ki bi zastopala interese ljudi z ADHD, se naših pravic in strokovne obravnave do nadaljnjega ne bo jemalo resno. Čeprav gre za inherentno strokovna vprašanja, je tudi stroka interesna skupina, ki lahko zastopa predvsem interese stroke, kot skupine ali njenih vplivnejših predstavnikov, in zato ne sledi nujno znanosti. V Sloveniji v pravem smislu stroke za ADHD nimamo. Imamo zgolj stroko, ki ima čez ADHD. NVOji s funkcijami, ki jih tukaj izpostavljam, so lahko tudi izključno strokovne narave. So tudi mednarodni (World federation of ADHD, ADHD Europe, European network adult ADHD …), a slovenskih NVOjev in strokovnjakov ni med njihovimi člani.

V Italiji je NVO nastal okoli leta 2000, sprva kot združenje staršev. Našel sem jih na youtubeu, kjer imajo posnetke predavanj strokovnjakov (tudi takih, ki so dejavni izven Italije) in recimo pogovore med strokovnjaki in starši otrok z ADHD. Nudijo tudi pravno pomoč. Zanimive stvari.

Sam si razen naštetega in teženja institucijam oziroma prevzemanja vloge mitičnega deležnika, kot prepotrebne storitve takega NVOja pri nas predstavljam:

• sestavljanje, objava in povezave do zanesljivih informacij o ADHD za javnost, medije, stroko, šole…

• financiranje prevodov kakovostnih knjig in drugih virov informacij

• opozarjanje na psevdoznanost, znanstveno neutemeljene “poglede” in kakršnekoli druge napačne informacije

• izobraževanje

• ozaveščanje (s povdarkom na destigmatizaciji)

• financiranje raziskav o ADHD v Sloveniji (brez tega se dela vse na pamet), ker jih nihče drugi ne bo

• še kaj, ampak imam ADHD in mi trenutno ne pride nič drugega na pamet

Vse to je seveda nerazumno in ironično, ker imam virtualni “ADHD/nevrodivergenten mehurček”, ki s svojimi talenti lahko pokrije praktično vse od naštetega. V temu je poanta. Nisem jaz bolj vizionarski oz. delulu, da bi mi to edinemu/prvemu padlo na pamet. Če bi bilo v danih pogojih izvedljivo, bi bilo že izvedeno. Nevrodivergentnost je priročen koncept, ker se simptomi nevrorazvojmih motenj ne kažejo nujno kot slabe lastnosti. ADHD je sam po sebi nevtralen. Npr. impulzivnost (ignoriranje posledic lastnih dejanj) in slabši nadzor nad emocijami se lahko prevedejo v izrazit čut za nepravičnosti, posledična dejanja pa se ne dojemajo nujni kot (negativno) impulzivna ampak pogumna. To pa ne pomeni odsotnosti težav, niti očitkov na njihov račun torej stigmatizacija (tudi staršev z očitki o vzgoji), z nalepko ADHD ali brez nje. Zaradi vsega tega je praktično nemogoče, da bi tak projekt pri nas lahko zaživel.

Po neoliberalni logiki je stvar naše osebne odgovornosti, da se nekaj takega ustvari oziroma znak nesolidarnosti, da se to še ni zgodilo. Nepravično se mi zdi od ljudi, ki so verjetno kronično na robu izčrpanosti, pričakovati, da se bodo izpostavljali in udejstvovali v nečem, ki bi jim prineslo verjetno več negativne pozornosti kot bi imelo pozitivnih učinkov.

Pozdravljeni.

Prebral sem zapisnika 2. in 23. Korespondenčne seje RSK za psihiatrijo iz dne 11.10.2023 oz. 8. 5. 2025. V prvi opažam odstopanja od vsebine DSM-5 in konsenzualnih ugotovitev omenjenih organizacij, ki zadevajo diagnostiko oz. v splošnem poznavanje ADHD, ne samo pri odrasli populaciji. Neskladja sovpadajo z izkušnjami, ki jih imamo s samo obravnavo ne glede na starost.

Tukaj relevantna konsenza sta:

The World Federation of ADHD International Consensus Statement: 208 Evidence-based conclusions about the disorder (WFADHD; https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33549739/) iz leta 2021 in

Updated European Consensus Statement on diagnosis and treatment of adult ADHD (DTAADHD; https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30453134/) iz leta 2019.

V WFADHD je Slovenija tudi omenja in sicer kot primer slabe prakse:

In another group of countries (e.g. Greece, Slovenia, Poland), only very few ADHD medications are available, with off-label prescribing mostly in the private sector. The European Network on Adult ADHD (ENAA) and the Neurodevelopmental Disorders Across the Lifespan (NDAL) section at EPA strongly recommend that evidence-based treatments for adult ADHD are made more available and licensed across European countries.

Tudi po uvedbi zdravila Elvanse (lisdexamfetamine) ostaja v praksi stanje nespremenjeno. V zapisniku sicer piše sledeče:

V kolikor je glede na celostno oceno pacientovega funkcioniranja to smiselno oz. indicirano, varno in je potrjena prisotnost MHP v otroštvu, se pri odraslih z MPH lahko uvede specifično zdravilo z indikacijo MPH pri odraslih atomoksetin ali metilfenidat s podaljšanim sproščanjem. S farmakološke plati je lahko smiselno uravnavati simptomatiko tudi z drugimi zdravili, če so indicirana tudi za morebitna sočasna stanja, npr. bupropion ipd.

Primerjava z WFADHD, zaključki 189-194:

The stimulant medications for ADHD are more effective than non-stimulant medications but are also more likely to be diverted, misused, and abused.

Primerjava z DTAADHD:

Meta-analyses of randomized controlled trials (RCTs) demonstrate the efficacy of stimulants and ATX in the reduction of ADHD symptoms in adults. Standardized mean differences (SMDs) range from 0.4 to 0.7, with stimulants showing greater efficacy than ATX.

The use of ATX as first line in drug abusers continues to be debated with other experts preferring stimulants due to rapid onset and potentially greater effects. Although in the past there were concerns that stimulants may increase the risk of substance use disorders (SUD), there is now a wealth of data demonstrating reductions in SUD during periods of treatment of ADHD with stimulants.

There are conflicting findings for bupropion from a small number of adult studies. Positive results were reported with higher doses (400–450 mg per day). Due to a limited evidence base, bupropion use should be restricted to cases who do not tolerate other ADHD medications.

Slovenski psihiatri so v splošnem zelo zadržani pri predpisovanju tipa zdravil, ki imajo najbolj ugodno razmerje med pozitivnimi in stranskimi učinki ali kakršnihkoli zdravil za ADHD. Ko gre za ADHD, tudi če predpisujejo karkoli, to pogosto počnejo z velikim odporom. Med ljudmi z ADHD kroži nekaj imen psihiatrov, ki ta zdravila predpisujejo, a je do njih zaradi zasedenost težko priti.

RSK:

Razumevanje, prepoznavanje in obravnava motnje pozornosti in hiperaktivnosti pri odraslih (MPH, v angleškem jeziku ADHD – attention deficit hyperactivity disorder) je del splošnega oziroma skupnega strokovnega znanja psihiatrov in drugih strokovnih profilov v psihiatriji.

DTAADHD:

Despite strong evidence on the clinical presentation, genetics, neurobiology, the burden of the disorder, and on safe and effective treatment for ADHD in adults, many people are still underdiagnosed and undertreated. Specialized clinical services remain scarce in most parts of the world, including Europe. Our aim is to provide an update of the literature on assessment and treatment of adult ADHD to increase awareness on ADHD as an impairing life-long neurodevelopmental condition up to old age; update the assessment procedure for diagnosing ADHD in adults; and give updated recommendations for appropriate treatments.

Among general practitioners (GPs) from the UK, Europe and Australia, there is mixed and often unhelpful attitudes regarding the validity of ADHD as a construct, the role of medication and how parenting contributes to the presentation. A paucity of training was identified, alongside a reluctance of GPs to become involved in shared care practice. If access to services is to be improved for people with ADHD, there needs to be a focused and collaborative approach to training.

Of note, adult ADHD is rarely included in college programs for medical and psychology students, or in the training of professionals working in adult mental health services. This contributes to misconceptions, underdiagnosis and undertreatment among professionals. Psychoeducation programs therefore need to target all clinical disciplines at all stages of professional development (e.g. from students through to primary and secondary care physicians, psychologists and nurses) to ensure that appropriate early recognition, diagnosis and treatment is provided.

Verjamem, da je slovenska stroka prepričana, da je za obravnavo ADHD zadostno splošno in skupno znanje. Razen izkušenj v praksi, tudi stališča RSK kažejo, da to še zdaleč ne drži. Če bi jim znanje, ki ga imajo, zadostovalo, smernic za obravnavo ne bi potrebovali.

RSK:

MPH je v psihiatrični stroki prepoznana kot razvojna motnja z možnostjo vseživljenjskega

stanja, ki obremenjuje posameznika v njegovem funkcioniranju.

DTAADHD:

In the last four decades, a large body of evidence has accumulated, showing how in the majority of cases ADHD is a lifespan disorder, persisting as either the full blown disorder, or in ‘partial remission’ with persistence of some symptoms and continued clinical and psychosocial impairments.

ADHD je od 90ih z DSM4 opredeljen kot motnja, ki ne izzveni v odrasli dobi. Zdi se, da slovenska stroka tega ne sprejema povsem in je zasidrana v prepričanju, da sicer ne izzveni, ampak naj sama po sebi ne bi smela povzročati težav (iz te predpostavke se tudi redko zaključi, da je zdravljenje smiselno). Nikoli ni bil postavljen v kategorijo razvojnih motenj, ampak je z DSM5 nevrorazvojna motnja.

RSK:

Aktualno še uporabljana in zavezujoča Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene (MKB-10), Verzija 11, ne sledi povsem zadovoljivo že dolgo prepoznanim različnim prezentacijam MPH, predvsem na ravni motnje pozornosti brez znakov hiperaktivnosti. Zato se pri odraslih, kjer je ta motnja prepoznana kot klinično pomembna, lahko glede na klinično prakso dodatno besedno opiše prezentacijo MPH. Pri kliničnemu razumevanju MPH (kot tudi pri vseh ostalih motnjah) strokovnjaki v psihiatriji vsebinsko sledijo še dvema klasifikacijama: MKB-11 je izšla leta 2018 in bo postopno kot zavezujoča klasifikacija uvajana v bližnji prihodnosti in šifrant DSM-5 (Diagnostic and statistical manual of mental disorders), uporabljan v ZDA.

MKB in DSM predvidevata manifestacijo s pretežno simptomi težav s pozornostjo (F 90.0). V DSM je že od leta 1980 kot Attention deficit disorder with or without hyperactivity. ADHD je bil sprva opisan kot stanje otroštva, DSM5 prvič doda opis simptomatike pri odraslih in sicer v oklepajih. Kar se hiperaktivnosti tiče, jo pri odraslih opisujejo predvsem kot notranji nemir. Motorična hiperaktivnost pa naj bi bila značilna predvsem za predšolsko obdobje, kasneje naj bi dominirali simptomi težav s pozornostjo in impulzivnostjo.

DTAADHD:

Inattention

• Forgetfulness

• Distractibility

• Chaotic presentation

• Difficulty organizing & planning

• Difficulty listening

• Difficulty with punctuality (arriving either too late or too early)

• Temporary hyperfocus for highly salient tasks, but no control of attention when required or for many essential activities of daily life

• Getting lost in details

• Doubtfulness – unable to make decisions or solve problems

• Needing too much time to complete tasks

• Difficulty starting and finishing tasks

Mind Wandering

• Mental restlessness

• Unrelated spontaneous thoughts, constantly on the go, jumping and flitting, multiple thoughts at the same time

• Associative thinking

Hyperactivity

• (Inner) Restlessness

• Difficulty relaxing

• Pacing up and down

• Talking too much and too loud

• Fidgeting, rocking or tapping

• Not being able to bear an office job because of restlessness

• Knocking things over because of excessive mobility

• Being able to sit still but this comes with muscle strain

• Restless sleep

Impulsivity

• Acting without thinking

• Difficulty waiting turn – linked to feelings of irritability

• Blurting things out that cause distress to others

• Interrupting others

• Impatience and difficulty waiting turn

• Spending too much

• Walking out of jobs

• Starting relationships quickly

• Not being able to postpone gratification

• Sensation seeking and risk taking behaviors

• Binge eating

Emotional dysregulation

• Mood lability

• Low frustration tolerance

• Emotional impulsivity

• Irritability

• Anger outbursts

• Premenstrual increase of symptoms

Razširjen nabor simptomov v primerjavi z DSM5 (večina je sicer opisana) povzema, kaj se danes razume o prezentacijah in simptomatiki ADHD in zelo odstopa od zapisanega v poročilu RSK.

RSK:

Osnova diagnosticiranja MPH pri odraslih je psihiatrični klinični intervju, ki raziskuje tipične simptome in okvare pri funkcioniranju tako v otroškem kot odraslem obdobju. K informaciji pomembno prispevajo opažanja družinskega člana (iz primarne družine oziroma aktualni partner). Pri diagnosticiranju se kot presejalni instrument uporablja DIVA 2.0 (»Diagnostični Intervju za ADHD pri odraslih«, J. J. Kooij & M. H. Francken, 2010. DIVA foundation, Haag) in pa klinično psihološki pregled, ki med drugim ovrednoti tudi eksekutivno kognitivno funkcioniranje oziroma druge značilnosti MPH.

WFADHD:

People with ADHD often show impaired performance on psychological tests of brain functioning, but these tests cannot be used to diagnose ADHD. (ugotovitve 63-70)

DTAADHD:

4.1.6. Behavioral self-regulation (executive function deficits)

ADHD has been described as a disorder of executive functions such as inhibition and working memory. These include problems organizing, prioritizing and initiating work; focusing, sustaining and shifting attention to tasks; regulating alertness, sustaining effort and processing speed; managing frustration and regulating emotions; utilizing working memory and accessing recall; and monitoring and self-regulation of behavior. Although clinically these are good descriptions of the types of difficulties experienced by adults with ADHD, behavioral measures do not correlate well with cognitive or neuropsychological tests of executive control. A distinction needs to be made between rating scale measures of behaviours reflecting self-regulation of behavior referred to as EF (behavioral) deficits, and the results of neurocognitive tests of EFs such as working memory and inhibition. Neuropsychological test scores reflecting executive functioning lack ecological validity in that they have no significant relationship to behavioural rating scale measures of EF. The EF test scores also are very poor at predicting impairment in a variety of domains of major life activities, compared to EF behavioural rating scales.

6.2. Diagnostic assessment

For diagnostic assessment, the use of a semi-structured diagnostic interview is advised, such as the Diagnostic Interview for ADHD in adults, second edition (DIVA 2.0) [198], based on the DSM-IV-TR criteria. DIVA 2.0 is available online without charge, currently in 19 languages (www.divacenter.eu). The Conner’s Adult ADHD Diagnostic Interview for DSM-IV (CAADID) has been validated in English and Spanish [199]. DIVA 2.0 has been validated in two European populations, and is increasingly used in international research. A DIVA 2.0 app is available in the App and Google Play stores. The update of DIVA 2.0 for DSM-5 criteria into ‘DIVA-5’ in all languages is ongoing. DIVA-5-ID, for people with Intellectual Disability (ID) and Young DIVA, for children and adolescents, are new versions of DIVA-5. An alternative is ACE+ (http://www.psychology-services.uk.com/resources.htm), a semi-structured diagnostic interview to assess ADHD in adults (>16 years). ACE + assesses the core symptoms of ADHD in both adulthood and childhood, the extent to which they impair functioning, and the presence of co-existing conditions. ACE + is currently online available in 7 languages, with more translations underway.

DIVA ni presejalni instrument ampak diagnostični intervju. V Sloveniji je v uporabi stara različica (DIVA 2), ki je osnovana na DSM4. Prevoda novejše verzije, osnovane na DSM5, pri nas ni. Slovenije niti ni med državami, kjer je prevod v teku. Ne vem za primer, ko bi bili družinski člani povabljeni v diagnostiko. V Sloveniji se pri diagnostiki zelo naslanjajo na nevropsihološke teste, ki nimajo veljave. Psihologi so pogosto presenečeni, da se rezultati različnih testov ne ujemajo. Izsledke diagnostičnih intervjujev, če se jih dela, se manj upošteva. Izkušnje se podobne pri otrocih in odraslih. DSM5 in s tem DIVA 5 predvidevajo tudi določanje za kako težko obliko ADHD gre pri posamezniku, kar se pri nas ne počne.

RSK:

V psihiatrični klinični praksi odrasle populacije se naslavlja področje MPH največkrat po nekaj različnih napotitvah: 1. MPH se izkazujejo pri pacientih, pri katerih MPH niso izzvenele v otroštvu oziroma mladostniškem obdobju, ampak se simptomatika in težave pri funkcioniranu nadaljujejo v odraslo obdobje, 2. pri pacientih, pri katerih MPH v otroškem oz. mladostniškem obdobju niso bile prepoznane, se pa lahko prepoznajo pri podrobnejši diagnostiki v času zdravljenja drugih sočasnih duševnih motenj, ki zakrivajo jasno prepoznavo MPH (pogosto depresivne in anksiozne motnje, določene osebnostne motnje, škodljiva raba in odvisnost od psihotropnih snovi; ali stanja slabše prilagojenosti - vpletenost v nesreče, legalni problemi) ali 3. pri ljudeh, ki ob branju informacij o MPH menijo, da imajo to motnjo in zato želijo preveriti, ali imajo MPH. Kolegi psihiatri za otroško in mladostniško psihiatrijo tudi poročajo v medsebojnih kliničnih posvetovanjih, da lahko starši ob obravnavi svojih otrok prepoznajo simptomatiko pri sebi.)

Pri 2. Bi veljalo dodati, da se ljudi tudi okoli 10 let obravnava zaradi napačnih diagnoz in neuspešno zdravi z napačnimi zdravili, ki imajo ne redko resnejše stranske učinke od zdravil za ADHD.

V znanstveni monografiji Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji (https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/dusevno_zdravje_otrok_in_mladostnikov_v_sloveniji_19_10_18.pdf), zaključek začnejo z: Hiperkinetična motnja si zaradi svoje pogostosti in vpliva na posameznika zasluži večjo pozornost, kot je je deležna. Slovenija ne blesti po statistikah, ki zadevajo duševno zdravje odraslih ali otrok. ADHD je povezan z bistveno višjo verjetnostjo uspešnega poskusa samomora. Gre za enega od negativnih izidov (široko so opisani v konsenzih), ki se pomembno izboljšajo, če se ADHD zdravi. V dopisu napeljujem na vprašanje, ki bi morala biti raziskovalna. Gre za problematike javnega zdravja. V zadnjih letih se ogromno vlaga v raziskovanje ADHD, ker je tako povezan z negativnimi izidi in države ogromno stane. Slovenija temu ne sledi. O obravnavi pri odraslih se verjetno ne bi razmišljalo, če ne ozaveščenost iz tujine prišla do nas. Ko je RSK obravnavala diagnostiko in obravnavo ADHD pri odraslih sem čakal na prvi pregled pri psihologinji po opravljenem kliničnem intervjuju pri psihiatrinji. Diagnostika ni potekala kot opisuje RSK, obravnave pri psihiatrinji, praktično ni bilo. Psihologinja ni znala določiti prezentacije ADHD, ker so jo zmedli rezultati nevropsiholoških testov, ki jih sploh ne bi smel opravljati, če bi res sledili tistim smernicam, ki jih navaja RSK. Diagnostični intervju je bil opravljen kot zgolj formalnost. Zgodbe izkušenj ljudi z ADHD, ki jih nekaj let poslušam, so obupne. Opis ADHD na portalu MIRA je pol napačnih informacij in neprimerljiv s informacijami, ki jih je možno najti na portalih večine evropskih NIJZjev in ministrstev za zdravje. Potrebno bi bilo opraviti raziskave realnega stanja, ne pa se samo zanašati na poglede psihologov in psihiatrov na podlagi njihove klinične prakse, kot se praktično počne povsod po svetu. Da sam bolje poznam vsebino strokovne literature kot RSK, ki naj bi na podlagi le te oblikovala smernice tudi za “mojo” obravnavo, me ne navdaja z optimizmom.

Analogna spletišča drugih državah (ZDA, ZK, Italija…) so bistveno drugačna. Če govorimo o duševni motnji, vam prvo povzamejo Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj (DSM). DSM je priročnik ameriške zveze psihiatrov, v katerem so podrobno definirane in opisane vse duševne motnje. Ker se znanost stalno razvija, ga periodično dopolnijo. Nazadnje z dopolnjeno peto izdajo iz leta 2022. ADHD se je v prvem DSM pojavil kot minimalna disfunkcija možganov (minimal brain dysfunction), v drugi izdaji DSM iz leta 1968 pa kot hiperkinetična motnja otroštva (Hyperkinetic Reaction of Childhood). Korenito se je spremenil v tretji izdaji iz leta 80, ko so ga preimenovali v motnjo pozornosti (ADD - attention deficit disorder) z ali brez hiperaktivnostjo. V grobem je dobil obliko, ki jo ima še danes. V ADHD (Attention-deficit/hyperactivity disorder) so ga preimenovali v dopolnjeni različici iz leta 1987, ko tudi prvič ni več omejen na otroštvo in puberteto. V četrti izdaji leta iz leta 1994 so ga razdelili na tri tipe: pretežno nepozoren, pretežno hiperaktiven/impulziven in kombinacija. S peto izdajo iz leta 2013 se lahko ADHD diagnosticira tudi pri osebah z avtizmom, simptome so nekoliko preoblikovali, da bi bolje opisali, kako se kažejo pri mladostnikih in odraslih; dvignili starost, ko prvič postanejo očitni iz 7 na 12 (ker se odrasli pogosto ne spomnijo, če so imeli težave v zgodnjem otroštvu); pri odraslih spustili kriterij za postavitev diagnoze iz 6 na 5 (tukaj so bili precej konzervativni, raziskave kažejo, da je 4 primernejša meja) in tipe spremenili v trenutne manifestacije, ker se prevladovanje simptomatike težav s pozornostjo oz. hiperaktivnostjo/impulzivnostjo spreminja; definirali so tudi 3 stopnje resnosti motnje. V peti izdaji so ga tudi uvrstili med nevrorazvojne motnje skupaj z avtizmom, disleksijo, dispraksijo ipd.

Po DSM so simptomi ADHD:

Pozornost:

• Pogosto ni pozoren na podrobnosti ali v šoli, službi in drugih aktivnostih dela površne napake (npr. spregleda podrobnosti, pri delu ni natančnen)

• Pogosto ima težave z vzdrževanjem pozornosti pri opravljanju nalog in med igro (npr. težko ostaja zbran med predavanji, pogovori ali daljšem branju)

• Pogosto se zdi, da ne posluša, ko se mu kaj govori (npr. zdi se, da mu bežijo misli, tudi brez očitnih distrakcij).

• Pogosto navodilom ne sledi do konca in ne dokonča nalog za šolo oziroma opravil in obveznosti v službi (npr. začne z delom, a hitro izgubi osredotočenost in mu pozornost hitro zbeži).

• Pogosto ima težave z organizacijo nalog in opravil (npr. težave z upravljanjem zaporedja korakov pri nalogah; težave s pospravljanjem potrebščin in osebnih predmetov; neurejeno in neorganizirano delo; slabe sposobnosti upravljanja časa; ne uspe se držati rokov).

• Pogosto se izogiba, ne mara ali se izmika nalogam, ki zahtevajo vzdrževanje truda v mentalne procese (npr. domače naloge; pri mladostnikih in odraslih priprava poročil, izpolnjevanje obrazcev, pregledovanje dolgih besedil)

• Pogosto izgublja predmete, ki so potrebni za različna opravila (npr. šolske potrebščine, pisala, knjige, orodje, denarnice, ključe, dokumente, očala, mobilne telefone).

• Pogosto mu pozornost beži na zunanje dražljaje (pri starejših mladostnikih in odraslih tudi na naključne misli).

• Pogosto je pozabljiv v vsakodnevnih aktivnostih (npr. z gospodinjskimi opravili in opravki; pri starejših mladostnikih in odraslih vračanje klicev, plačevanje računov, sestanki ipd.).

Hiperaktivnost in impulzivnost:

• Pogosto tapka ipd. z dlanmi ali stopali oziroma težko sedi pri miru.

• Pogosto vstaja v situacijah, ko se pričakuje sedenje (npr. zapušča svoje mesto v šoli, pisarni ali drugem delovnem mestu in drugih okoliščinah, kjer se pričakuje zadrževanje na mestu).

• Pogosto teče ali pleza, ko to ni primerno (Opomba: Pri mladostnikih in odraslih je lahko omejeno na občutek nemira)

• Pogosto ne zmore igre ali prostočasnih aktivnosti v tišini.

• Pogosto je v “teku”, “kot bi ga poganjal motor” (npr. ne zmore oziroma mu je nelagodno biti na miru dlje časa recimo v restavracijah, sestankih, drugi ga lahko dojemajo kot polnega energije, ki mu je težko slediti).

• Pogosto preveč govori.

• Pogosto odgovori preden je bilo vprašanje zastavljeno do konca (npr. dokonča povedi od sogovornikov; med pogovori ne more čakati na vrsto).

• Pogosto ima težava s čakanjem (npr. v vrsti).

• Pogosto prekida ali zmoti druge (npr. vskoči v pogovore, igre, dejavnosti; si sposoja tuje reči, ne da bi prej vprašal za dovoljenje; za pubertetnike in odrasle, vskoči v ali prevzame kar počnejo drugi).

Za postavitev diagnoze ADHD treba imeti vsaj 6 (pri starejših od 17, 5) simptomov iz vsaj ene kategorije, trajati morajo vsaj 6 mesecev, biti prisotni pred 12 letom, v več kontekstih (dom, šola, služba, med prijatelji in sorodniki…), simptomi vplivajo na vsakdanje življenje in jih ne razloži bolje nobena druga diagnoza.

Čeprav je v DSM omenjena kot pridružena lastnost, je paktično že sprejeto, da je kategorija simptomov tudi težave z regulacijo emocij. Niti te niso “psihološke”. Gre za (biološko; izhaja iz istih predelov možganov kot ostali simptomi) slabšo regulacijo doživljanja česarkoli, kar se kaže kot nižji prag tolerance za frustracije, občutljivost, intenzivno čustvovanje ipd. “Dramatičnost” je precej očitna tudi v mojem pisanju.

Uvod o ADHD iz portala MIRA:

Življenje v sodobnem svetu od nas zahteva hiter ritem življenja, prilagajanje nenehnim spremembam in posvečanje pozornosti mnogim dražljajem, s katerimi se srečujemo skozi vsakdan. Običajno je, da imamo sodobni ljudje včasih težave z osredotočanjem in nemirom,

saj smo soočeni z različnimi obveznostmi, pričakovanji in pritiski. Vendar pa vsake težave z zbranostjo in osredotočanjem niso motnje, temveč običajen pojav, kadar smo podvrženi mnogim informacijam iz okolja.

Pri nekaterih posameznikih pa se lahko pojavijo znatne težave na področju pozornosti in impulzivnosti, ki se v celotni klinični sliki pojavljajo dlje časa in ovirajo vsakodnevno delovanje v svojem okolju, zato potrebujejo strokovno pomoč. Pri njih gre za motnjo pozornosti in hiperaktivnosti, ki ni le nemir ter moteče, impulzivno vedenje ob prevelikih obremenitvah kot tudi ne odraža zgolj običajnih težav z zbranostjo zaradi slabše opremljenosti ali stresa. Tovrstne duševne težave oz. motnje se običajno pojavijo že v obdobjih otroštva ali mladostništva in tekom odraščanja spontano minejo ali pa se nadaljujejo v odraslost.

Do zadnje povedi se sicer zelo splošen opis ujema z že opisanim iz DSM. Zadnja poved pa ne drži. ADHD nikoli ne mine. ADHD je ena od redkih duševnih motenj, ki je bila prvo opisana pri otrocih in kjer je, kako se kaže pri odraslih, opisano na osnovi definicije za otroke, natančneje nemirnih fantov. Posledica tega je, da so v ocenah pojavnosti v populaciji bolj zastopani fantje. Kot že pišem, če se za odrasle šteje 4 simptome namesto petih, se odstotek ADHD pri odraslih bolj približa tistemu pri otrocih. Zelo črkobralsko dojemanje simptomov tudi ni najbolj ustrezno pri diagnostiki žensk in visoko inteligentnih. Ženske imajo npr. manj očitne simptome ADHD, a so pri njih (zaradi tega) bolj pogosto postavlja diagnoze drugih duševnih in vedenjskih motenj. Mimo takih statistik se danes ADHD dojema kot vseživljenjsko stanje. Drži, da nekaterim povzroča manj težav, kar pa je bolj povezano z ADHD prijaznimi okoliščinami kot samemu zmanjšanju težav.

V DSM opisujejo, da je hiperaktivnost v smislu motoričnega nemira najbolj izrazita pri malčkih, v osnovnošolskem obdobju pridejo bolj do izraza težave s pozornostjo, v mladostniški letih ni večjih sprememb, možno pa je tudi poslabšanje in razvoj drugih duševnih motenj. V odraslosti ostanejo težave s pozornostjo, (notranjim) nemirom in impulzivnostjo, ki so pogosto še vedno predstavljajo občutne ovire v vsakdanjem življenju.

ADHD v odraslosti, pri ženskah in visoko inteligentnih so relativno nova odkritja in se posledično šele raziskujejo in spoznavajo. V splošnem se o tem, kako se ADHD kaže v različnih skupinah, ve relativo malo.

Osnovne značilnosti

Motnja pozornosti in hiperaktivnosti oz. hiperkinetična motnja označuje težave z izvršilnimi funkcijami, ki so ključne pri načrtovanju, spremljanju, samonadzoru in vrednotenju lastnega vedenja. Pri tej motnji ne gre zgolj za hiperaktivnost oz. pretirano gibanje, temveč označuje širši pojem, ki hkrati zajema še težave z vzdrževanjem pozornosti in impulzivnost. Ob tem se motnje pozornosti kažejo kot težave pri osredotočanju in vzdrževanju pozornosti. Impulzivnost pa pomeni, da posameznik ne zmore odložiti določene težnje in si bolj prizadeva za kratkoročen užitek kot doseganje dolgoročnih uspehov.

Čeprav se danes razume, da so v ozadju ADHD nevrološke in fiziološke lastnosti, ki vplivajo na izvršilne funkcije, ni še uradno opredeljen kot motnja izvršilnih funkcij. V DSM te težave opišejo pod pridruženimi lastnostmi kot možne nevrokognitivne deficite na področju delovnega spomina, set shifting, reaction time variability, response inhibition, vigilance in načrtovanje/organizacija, s poudarkom, da ti testi niso dovolj občutljivi in specifični, da bi se lahko uporabljali v diagnostične namene. Tukaj ne gre toliko za opis nekih mentalnih funkcij, kot testov s katerimi se merijo. ADHD pa ne pomeni nujno biti slab na teh testih, ampak bolj, da se pri temu kar merijo, bolj niha, kot je značilno za splošno populacijo. Ti testi predvsem slabo kolerirajo s težavami z izvršilnimi funkcijami v vsakdanjem življenju. Kot pišejo v DSM, se simptomi ADHD spreminjajo glede na zunanje okoliščine. Kot primer dajo tudi, da so lahko manj očitni v pisarni tistega, ki postavlja diagnozo ADHD. ADHD ne pomeni, da ne moreš dolgo vzdrževati pozornosti, ampak da imaš nad usmerjanjem/vzdrževanjem pozornosti slab notranji nadzor. Lahko torej pomeni tudi nasprotno - težava s preusmerjanjem pozornosti, ko je v nekaj usmerjena “predolgo”. V Sloveniji se pri postavljanju diagnoze ADHD zelo zanašajo ne nevropsihološke teste, za katere v DSM pišejo, da so nezanesljivi, tudi v Konsenzu njihovo rabo označujejo za neprimerno. S temi testi se lahko umetno zniža pojavnost ADHD v (klinični) populaciji. Njihov problem ni, da ne zaznajo blažjih težav, ampak da pri ljudeh z ADHD ne odražajo dejanskih težav (s pozornostjo) v vsakdanjem življenju - torej lahko dosežete slab rezultat, tudi če nimate veliko težav in nasprotno.

Ne vem kaj točno so mislili s “težave z vrednotenjem lastnega vedenja”. Nisem še zasledil, da bi bila kakšna izvršilna funkcija tako opisana, niti da bi bile za ADHD značilne “težave z vrednotenjem”, ki se izključujejo z impulzivnostjo. Sploh pri otrocih se impulzivnost lahko kaže kot neprimerno vedenje ali dejanje “iz dolgčasa”, ko za trenutek pozabijo na posledice - dobesedno v danem trenutku ne obstajajo, a se jih navadno spomniš sam, preden te na to spomnijo drugi.

To je vezano tudi na zadnji stavek o težnji po kratkoročnih užitkih namesto prizadevanja za dolgoročne uspehe. To kot prvo nima nobene veze z uspehi, pa niti užitek ni primeren termin. V DSM je opisano, da se impulzivnost lahko kaže kot želja po takojšnjim zadoščanjem ali nesposobnost odlaganja zadoščanja. Gre predvsem za problem vzdrževanja motivacije in s tem osredotočanja na nek dolgoročni cilj. To ne pomeni, da če imaš ADHD, se ne moreš prisilit v kaj takega, le končni rezultat bo, kot sledi iz simptomov - površen, neurejen, ne bo sledil navodilom…ali bo zaradi potrebe po kompenziranju vsega tega delo dokončano v daljšem času.

Ne glede na težave z impulzivnostjo ali pozornostjo imajo osebe z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti lahko dobro razvite intelektualne sposobnosti. Zaradi težav na drugih področjih pa se običajno zgodi, da teh sposobnosti ne morejo ustrezno izraziti, zato so v šoli lahko manj uspešni kljub dobremu razumevanju snovi (npr. hitro spregledajo navodila).

DSM v poglavju o ADHD inteligentnost omenja le bežno - osebe z ADHD v povprečju dosegajo nižje rezultate na testih inteligentnosti, čeprav so razlike velike. Do pred nekaj desetletji so verjeli, da se izključuje z visoko inteligentnostjo. V Konsenzu po pregledu literature zaključujejo, da se ADHD pojavlja pri ljudeh po celotni distribuciji IQ in nima bistvenega vpliva na težave ljudi z ADHD. Kot sem že pisal drugje, imajo otroci z ADHD v slovenski šoli, zaradi večjega poudarka na učenju na pamet in priklicu iz spomina, verjento več težav, ne glede na to, če spregledajo navodila.

Osebe z ADHD imajo neizravnan profil intelektualnih sposobnosti. Na iq testih so navadno slabši v preizkušnjah delovnega spomina in hitrosti obdelave, na ostalih domenah vezanih na besedno in prostorsko sklepanje ni posebnosti. Na “površnost” niso imuni niti IQ testi. V študijah se primerja dosežke na lestvicah inteligentnosti. Iz njih pa ni možno neposredno sklepati na dejanske intelektualne sposobnosti. Zaradi “površnosti” vam ne morejo šenkati točk, naj bi pa pri interpretaciji dosežkov dodali opombo, da je potrebno razumeti, da so zaradi napak pri lažjih primerih intelektualne sposobnosti lahko podcenjene.

V mojem primeru se je “anomalija iz šole” pokazala tudi na IQ testu - po prvem podtestu je psihologinja opazila, da so mi najtežji primeri povzročali manj težav od nekaterih lažjih. Podobno je bilo tudi pri drugih preizkušnjah. Če sem pravilno rešil najtežje primere, pomeni da je bila večina (od okoli petindvajsetih) zame preveč enostavnih - torej premalo stimulativnih, da bi se lahko primerno osredotočil. Pri takih primerih sem bil osredotočen predvsem na “površnost”, manj ali nič na strategijo reševanja. To po eni strani ni preveč učinkovito, po drugi pa pobere preveč energije, zaradi česa spet težje vzdržujem osredotočenost - v ekstremu na po en primer pri dveh testih nisem odgovoril. Na nekem pragu zahtevnosti se to spremeni, kar zaznam, kot da bi primeri postali lažji namesto težji. V resnici je samo osredotočenost boljša - moji možgani so bolj učinkoviti pri operacijah, ki so potrebni za rešiti “težje” primere. Pri testu, ki je najbližje temu, kar si navadno predstavljamo kot IQ test, torej iskanje odnosov in vzorcev med liki, sem sam eno napako opazil in se popravil - odgovor je bil ozek trikotnik z nekim majhnim likom v sredini. Izbral sem zadnjega v vrsti možnih odgovorov, nato opazil, da je med opcijami še en podoben, ki je bil dejansko pravi. Gre za šolski primer napake, ki jo ljudje z ADHD delajo pri takih testih. Nekateri jo opredeljujejo kot “površno” napako zaradi ne-pozornosti (spregleda podrobnosti), drugi impulzivnosti (odgovori, preden pretehta vse možnosti), možno bi jo bilo pa opisati tudi kot napako delovnega spomina - torej podrobnost je napačno registrirana v delovnem spominu (zaradi slabega filtriranja distrakcij?) ali se tam ne zadrži dovolj dolgo. Te stvari danes niso še dobro raziskane. Opisovanje teh težav kot vedenjskih pa v resnici zaostaja za dejanskim razumevanjem ADHD. Težave z delovnim spominom so se pokazale pri testu računanja na pamet. Berejo vam besedilo tipa Marko ima 5 jabolk…jaz namesto 5 registriram 7 ali kaj podobnega. Preprosto si je predstavljati kako to povzroča težave v šoli, če je tam glavna aktivnost prepisovanje iz table ali po nareku. Otrok z ADHD prebere nekaj iz table, ko pogleda v zvezek, da bi to zapisal, je že deloma ali povsem pozabil. To kompenzira tako, da 37x preveri, če je prepisal pravilno. Naj učiteljica počaka ali ponovi, ne sprašuje več, ker mu je zaradi tega že večkrat očitala naj se prosim zbere, posluša in ne moti drugih. Podobno, ko ga sprašuje in se nečesa ne spomni ali odgovori po svoje, z ne ravno tistimi besedami, ki ji je narekovala, ga poduči, da je za to “površnost” krivo kampanjsko učenje - če bi se učil sproti, teh težav zagotovo ne bi bilo. Če je med inteligentnejšimi, se uči kampanjsko ravno zato, ker izkorišča, da nima težav z razumevanjem snovi - med poukom ne sledi (in klepeta) prav zaradi tega.

Problem je lahko tudi opredelitev učne uspešnost. Zgoraj opisano se lahko prevede v povprečje ocen, ki ne odraža znanja. Nekateri smo npr. poslušali, da znamo za 5, dobili pa smo 3 zaradi površnosti. Dogaja se tudi, da je šolska ocena bistveno nižja od zunanjih preverjanj. Zgodilo se mi je npr., da sem bil prvi na nekem šolskem tekmovanju iz predmeta, kjer so se mi ocene vrtele okoli 3 in 4. Naloge iz tekmovanja so mi očitno bolj ustrezale kot drugim, ki so se lažje prilagodili šoli. Otroci in mladostniki z ADHD nimajo nujno nadpovprečnih učnih težav glede na svoje vrstnike, težave so relativne na njihove sposobnosti, ki so lahko kakršnekoli.

Ločimo lahko tri različne tipe motnje pozornosti in hiperaktivnosti. Prvi je impulzivni in hiperaktivni tip za katerega je značilno, da se otroci stežka umirijo, morajo stalno nekaj početi in hitro zadovoljiti svoje trenutne želje, zaradi česar so lahko moteči za svojo okolico. Pri drugem tipu prevladuje motnja pozornosti, ki odraža težave z osredotočanjem, nemirnimi mislimi ali zasanjanostjo ob tem pa zanje ni značilna prekomerna gibalna aktivnost. Ker njihove težave niso moteče za okolico, so ti posamezniki lahko hitro spregledani ali po krivici označeni za lene ali nemotivirane, čeprav se v ozadju borijo s težavami pozornosti. V splošnem imajo lahko nižjo učno uspešnost in so manj priljubljeni med vrstniki. Tretji tip motnje pozornosti in hiperaktivnosti pa je mešani tip, kjer gre za preplet impulzivnosti, hiperaktivnosti in slabše pozornosti.

Nemirne misli so sicer simptom hiperaktivnosti. Opis je predvsem presplošen in preveč osredotočen na otroke in šolsko okolje (bere se kot 30 let star opis hiperaktivnosti namenjen vrtcem in šolam). Večji del je sicer (površno) povzet po DSM, kjer opisujejo, da so predvsem bolj izraziti simptomi težav s pozornostjo povezani s slabšim učnim uspehom in nižjo doseženo izobrazbo, medtem ko so simptomi hiperaktivnosti in impulzivnosti bolj povezani s slabšo sprejetostjo med vrstniki in poškodbami zaradi nesreč. Neprimerno oziroma nestanovitno osredotočanje na naloge, ki terjajo vzdrževanje napora pa se pogosto dojema kot lenobo, neodgovornost ali nesposobnost sodelovanja z drugimi. Naprej opisujejo tudi, da imajo osebe z ADHD več težav z zaposlenostjo, medosebnimi odnosi, nižjo samopodobo…

Pogosti simptomi in znaki

Na motnjo pozornosti in hiperaktivnosti lahko opozarjajo nekateri pogosti simptomi in

znaki:

• gibalni nemir (npr. stalni gibi rok brez posebnega namena) ali nepozornost (npr. zasanjanost, umik v notranji miselni svet),

• težave z vztrajanjem pri izvajanju dejavnosti,

• težave s selektivnim usmerjanjem pozornosti,

• težave z nadzorom impulzov,

• zavračanje dejavnosti, kjer je potrebno vložiti miselni napor,

• pozabljanje potrebščin,

• spregledanje podrobnosti.

Poleg samih simptomov in znakov je ob opredelitvi motnje pozornosti in hiperaktivnosti potrebno upoštevati tudi okolje, v katerem se ti znaki kažejo (npr. družinsko ali šolsko okolje, druženje z vrstniki). Pojmovanje motnje je odvisno tudi od značilnosti posamezne kulture.

Problem, ki ga imam s takimi povzeti simptomov je predvsem, da se mi zdijo precej nejasni v primerjavi z izvirnikom - gre za povzetek simptomov iz DSM. Npr. pri “miselnem naporu” se mi zdi zelo pomembno navesti primere, ker sam izpolnjevanja obrazcev ipd. ne dojemam kot miselnega napora. Kar si predstavljam kot dejavnost, ki zahteva veliko miselnega napora, je nasprotno stimulantno in mi ne povzroča težav. Stalni gibi rok brez posebnega namena tudi ni primeren prevod Often fidgets with or taps hands or feet… Sam sem se odločil za “tapka ipd.”, ker nimamo prevoda za to fidget. Fidgets opisuje manjše, ponavljajoče, ritmične gibe. V smislu nebesedne govorice jih navadno razumemo kot nervoznost ali neučakanost. V DSM opisujejo, da se ADHD loči od anksioznosti tudi po tem, da nemir tukaj ni povezan z “nervoznostjo”. Ljudje z ADHD, ki in za katere nikoli ne bi pomislili, da smo hiperaktivni, smo v otroštvu pogosto poslušali, da smo nervozni prav zaradi napačno interpretiranega fidgetinga. Ta del se mi zdi pomemben zaradi zadnjega stavka. Sestavek je pokazatelj pojmovanja ADHD v naši kulturi. Uporaba znanja je slabša od uporabe dejstev. Iz časovnice sprememb DSM je možno sklepati, de se je uporaba znanja ustavila nekje v osemdesetih. ADHD se dojema kot pretežno vedenjsko težavo motečih fantov, ki se večinoma preraste, odstopanja od tega pa so redka. To je seveda povsem zastarelo pojmovanje ADHD. Večina otrok z ADHD verjetno niti ni posebno motečih, ampak kažejo predvsem neke težavice, ki se zdijo nenavadne (napaka iz površnosti je napaka, ki je nepričakovana glede na sposobnosti/znanje tiste(ga), ki jo naredi) oziroma preprosto odpravljive z malo truda.

Dejavniki, ki lahko vplivajo na pojav

K razvoju motnje pozornosti in hiperaktivnosti pripomore preplet različnih dejavnikov, ki imajo tako biološko kot okoljsko podlago. K biološkim dejavnikom se uvrščajo dednost, genetika, prehrana, infekcije in splošno delovanje telesa. K okoljskim dejavnikom pa štejemo posameznikove izkušnje s svetom okoli sebe. Posameznik ima lahko dedno predispozicijo za motnje pozornosti in hiperaktivnosti, vendar je njen izraz odvisen od širšega okolja, v katerem posameznik odrašča. Dražljaji iz okolja tako lahko spodbujajo pojav motnje (npr. pretirana popustljivost staršev) ali pa jo zavirajo (npr. postavljanje jasnih meja).

Skoraj nič od tega ne drži. DSM med okoljskimi faktorji našteva:

• nedonošenčki in otroci rojeni z zelo nizko telesno maso

• kajenje med nosečnostjo

• manjši delež bi lahko bil povezan z reakcijami na prehranjevalne značilnosti

• Izpostavljenost nevrotoksinom (npr. svinec), okužbe (npr. encefalitis) in izpostavljenost alkoholu med nosečnostjo korelira z ADHD ni pa znano, če so povezava vzročna

V Konsenzu, ki je novejši, so na podlagi novejših raziskav zaključili, da ob upoštevanju dednosti, ADHD ni povezan z kajenjem med nosečnostjo. Kaj to pomeni? Ko so primerjali otroke vseh kadilk, so opazili, da imajo ADHD predvsem tisti, ki so ga podedovali od staršev. Kajenje (odvisnosti) v splošnem je bolj pogosta pri ADHD, med ostalim ker ima soroden učinek zdravilom, ki se predpisujejo za ADHD. Na podoben način se postopoma izgubljajo dokazi za večino okoljskih faktorjev tveganja. Ostajajo predvsem dokazi, da so težave zaradi ADHD hujše pri težjih okoliščinah.

Dednost ADHD je po DSM 74%, novejše številke so tudi okoli 80%, pri avtizmu je med 80 in 90 odstotki.

Glede vzgoje v DSM piše samo, da ni veliko možnosti, da bi družinske interakcije lahko povzročile ADHD lahko pa vplivajo na potek in razvoj drugih vedenjskih težav. V Konsenzu sploh ni omenjena. Razlog je preprost. Upoštevajoč kaj vse se danes razumejo o nevrologiji in fiziologiji ADHD, bi lahko samo popoln idiot verjel, da bi lahko razloge za nastanek lahko iskal v pretirani popustljivosti staršev in manjku postavljanja jasnih meja.

Razlog, da se sploh še raziskuje okoljske faktorje za nastanek ADHD je kompleksen in po svoje stvar semantike. ADHD ni spisek lastnosti, ki je skupen ljudem z ADHD, ampak tisto kar je formalno definirano kot duševna motnja, tipa nevrorazvojna, ADHD. Ker je bil v osnovi opisan predvsem kot vedenjske težave podivjanih fantov, ki imajo tudi težave s pozornostjo, so podobne težave opazili tudi pri ljudeh z blagimi poškodbami možganov in otrocih pri katerih so hudi okoljski faktorji negativno vplivali na razvoj možganov. Ti otroci verjetno nimajo samo znakov ADHD, ampak tudi številne druge težave. Obstaja tudi nasproten probem. V nedavni meta analizi 40 raziskavi so ugotovili, da imajo bližnji sorodniki ljudi z ADHD pogosteje težave z izvršilnimi funkcijami kot kontrolna skupina. Temu lahko mirne duše rečete tako blaga oblika ADHD, da pade pod prag definicije duševne motnje. Ti isti ljudje pa lahko presežejo ta prag, če se jim spremenijo življenjske okoliščine. Vzorec ADHDjevskega vedenja se jim bo tukaj še vedno upošteval. Trenutno je ADHD tako definiran, da resnosti simptomov iz prirojenih razlogov ali okoliščin ne more ločiti. Tipičen primer je poznejše postavljanje diagnoze pri dekletih in visoko inteligentnih, ker težave pridejo bolj do izraza ob povečanju obveznosti v mladostniških letih ali pozneje. Ker je splošno sprejeto, da gre tukaj za slabše, a še ravno dovolj dobro, definirane simptome za ti dve skupini (ki nista edini), nihče tega ne interpretira kot okoljskega faktorja, ki vpliva na karkoli, čeprav po istih merilih, ki se uporabljajo za karkoli drugega, je.

Primer iz življenja

»Lovro je drugošolec, ki v svojem razredu velja za nepredvidljivega. Čeprav je do svojih sošolcev dobrosrčen, prijazen in jim rad

pomaga, ima med poukom tudi pogoste vedenjske izpade. Takrat začne prekinjati učiteljičino razlago z glasnim smehom, pripombami, spuščanjem čudnih glasov ali

sprehajanjem po učilnici, kar zmoti celoten razred. To se dogaja tudi med odmori, ko Lovro včasih prične spotikati mlajše osnovnošolce, jih odrivati ali jim uničevati stvari. Lovro ima v šoli najraje matematiko, vendar se za reševanje računskih nalog

nikakor ne more umiriti in zbrati, četudi so imeli prejšnjo uro športno vzgojo, kjer so se vsi dobro utrudili. Ko je njegova razredničarka te znake omenila staršema, sta

izpostavila, da Lovro tudi doma pogosto skače v besedo ali uničuje stvari. Zdi se kot da mora biti ves čas v pogonu in nekaj početi. Kadar mora sedeti pri miru trza z

nogo ali maha z rokami. Med delom za šolo pogosto gleda naokoli, skače po sobi, se na

veliko upira ali pa ga zmoti vse okoli njega, čeprav ima željo po tem, da bi bil v šoli uspešen. Starša sta sprva mislila, da gre za običajno razvojno fazo uveljavljanja sebe, vendar se neprilagojeno vedenje kaže že več let. Zaradi tega postajata vse bolj zaskrbljena in ne vesta na koga se obrniti.«

Mislim, ne. Res. Ne. Samo še veverica in kompulzivno plezanje manjkata.

Kdaj in kam po pomoč?

Sama diagnoza motnje pozornosti in hiperaktivnosti se postavi zato, da se posamezniku lahko pripravi ustrezen načrt pomoči, ki mu omogoča doseganje svojih potencialov kljub motnji.

Diagnozo poda usposobljen strokovnjak (npr. (pedo)psihiater, klinični psiholog), zato ni ustrezno, da jo uporabljamo v vsakodnevnem besednjaku, če ne gre za resne težave. V kolikor menimo, da bližnja oseba izraža nekatere simptome motnje pozornosti in hiperaktivnosti, jo napotimo k osebnemu zdravniku ali drugemu strokovnjaku in se skušajmo izognit

vnaprejšnjemu predvidevanju diagnoze.

Diagnoze se ne postavlja zaradi neoliberalnega koncepta doseganja potencialov. ADHD se po svetu posveča veliko pozornosti (beri: veliko vlaga v raziskave), ker se povezuje z neugodnimi izidi, kar pa škoduje vitki državi. Ljudje z ADHD imajo pogosteje še druge duševne težave, odvisnosti, več je samomorov, brezposelnosti, poškodb zaradi nesreč, prometnih nesreč, pogosteje ne dokončajo šolanja… V osnovi naj bi se diagnoze postavljale zgodaj, da bi se čim več tega preprečilo.

Na portalih tujih nijzjev najdete tukaj bolj podrobne informacije, pogosto vas napotijo k specialistom za ADHD ali specializiranim klinikam. Tega v Sloveniji ni. Preprost odgovor kam po diagnozo je, da se z napotnico od osebnega zdravnika ali pediatra obrnete na bližnji Center za duševno zdravje odraslih oziroma otrok in mladostnikov. Manj preprost odgovor je, da se pozanimajte s kom imajo v vaši okolici dobre izkušnje. Večina nima preveč dobrih. Slabo poznavanje ADHD v stroki se v tujini izpostavlja kot problem zase, s katerim se ljudje z ADHD pogosto soočajo, ko skušajo do diagnoze, zdravljenja in pravic. Slovenija je glede tega med bolj problematičnimi državami. Konsenz je oblikovalo več kot 80 strokovnjakov iz 27 držav in 6 kontinentov, vsebino je potrdilo še dodatnih 403. Podoben evropski konsenz o ADHD pri odraslih je sestavilo 63 strokovnjakov. Med vsemi temi je natanko nihče iz Slovenije. Kdorkoli je sestavljal tekst o ADHD za MIRA, oziroma vire iz katerih izhaja, teh ali podobnih besedil ni niti povohal. Vem, da v slovenski stroki sicer čutijo, da je (njihovo) splošno poznavanje ADHD zadostno in hkrati zaznavajo močno potrebo po oblikovanju bolj strukturiranih smernicah za obravnavo ADHD pri odraslih. Za tako razmišljanje od njih dobiš kakšno (psevdo) diagnozo. Po drugi strani se v raziskavi NIJZ Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji ugotavlja, da se pri nas ADHD posveča premalo pozornosti, glede na vpliv, ki ga ima na posameznikovo življenje.

Obravnava motnje pozornosti in hiperaktivnosti z različnimi oblikami terapije (npr. kognitivno-vedenjska) ima velik učinek, vendar je ta kratkotrajen, če pomoč ni zastavljena sistemsko. To pomeni, da morajo vsi ljudje, ki vsakodnevno stopajo v stik s posameznikom z motnjo (npr. starši, vzgojitelji, učitelji, psihologi, psihiatri, specialni pedagogi), delovati enotno, da bo učinek dolgoročen. Pomoč mora biti v prvi vrsti psihološka in pedagoška ter

šele takrat, ko to ne zadostuje, lahko vpeljemo zdravljenje z zdravili. Obravnava mora biti

prilagojena vsakemu posamezniku glede na tip motnje – impulzivni in hiperaktivnostni tip, tip s prevladujočo motnjo pozornosti ali mešani tip – in mora pokrivati tista področja, kjer posameznik izraža težave (npr. šibka pozornost, pretirano gibanje, pomanjkanje

samonadzora). Pri tem je priporočljivo, da se osredotočimo na krepitev ustreznega vedenja

(ne kaznovanje slabega), kar pomeni, da opazimo in pohvalimo vedenje, ko otrok nekaj naredi

prav. V pomoč pri razumevanju vedenja je lahko tudi ABC model, kjer A pomeni predhodnik

vedenja, B dejansko vedenje posameznika in C posledice, ki sledijo vedenju. Če otrokovo

vedenje dlje časa beležimo po ABC shemi, bomo s tem pridobili vpogled v sprožilne in vzdrževalne dejavnike njegovega vedenja.

Ne. Predvsem je tukaj problematično, da se ne omenja prilagoditev. DSM ne vsebuje smernic za zdravljenje duševnih motenj. V Konsenzu najdete splošno sprejeta dejstva o učinkovitosti različnih terapij za ADHD: Pomagajo zdravila, predvsem stimulansi, ampak premalo, ostalo (psihoterapije in vse zgoraj našteto) manj, če sploh. V smernicah za obravnavo ADHD se sicer priporoča psihoedukacijo, to je da se posameznike in njegove bližnje poduči o ADHD, a ima tudi to stranske učinke - ko se ljudje začnejo bolj zavedati, kakšen vpliv ima ADHD na njihovo življenje, včasih padejo v depresijo. V Sloveniji se je, vsaj za odrasle, ne izvaja.

V Konsenzu vlogo psihoterapije vidijo predvsem kot dopolnilno k zdravilom.

V nedavni meta analizi raziskav o učinkih programov za starše otrok z ADHD starih med 6 in 11 let, kjer so skušali ugotoviti učinke na simptome in kakovost življenja otroka, izide vezane na starševstvo in odnos med starši in otroki, niso uspeli dokazati kakršnihkoli učinkov. Izmed 647 člankov, je bilo dovolj kakovostnih za nadaljnjo analizo le 9. Avtorji ugotavljajo, da bi bilo potrebno razviti tudi programe, ki niso osredotočeni samo na spremembo vedenja. V meta analizi raziskav na odrasli populaciji so na podlagi 113 raziskav prišli do zaključka, da zdravila izboljšajo simptome, nimajo pa učinka na kakovost življenja, glede psiholoških terapij so zaključki nejasni - učinke je možno zaznati samo, ko jih ocenjujejo terapevti, ne pa tudi, ko jih ocenjujejo ljudje z ADHD. Raziskav o dolgoročnih učinkih česarkoli je malo in rezultati niso spodbudni. Kakovostne raziskave so drage, financiranja pa ni preprosto dobiti. Večina raziskav je tako nizko kakovostnih v smislu, da ali spremljajo zelo kratkoročne spremembe ali operirajo z zelo malo podatki in predvsem majhnimi vzorci. Pomembno je razumeti tudi, da so zmanjšanje simptomov, učinki na kakovost življenja in splošno počutje tri ločene stvari. Raziskav o dolgoročnih učinkih sprememb vedenja je zelo malo. Ljudje učinke opisujejo kot kratkoročne, površinske in z negativnim učinkom na samopodobo - gre praktično za učenje pretvarjanja. Če si na tej točki mislite, a bomo potem tem podivjanim otrokom pustili, da počnejo, karkoli želijo, se vrnite na začetek besedila.

Ob prebiranju zgornjega opisa obravnave se mi je zastavilo vprašanje…kako bi se počutili kot “otrok z motnjo”, če bi vsi, ki prihajajo v stik z vami delovali enotno, da bo modifikacija vašega vedenja dolgoročna? Veliko nas je, ki smo odrasli brez tega. Težave, ki smo jih imeli in jih imamo zaradi ADHD, niso bile nikoli take, s katerimi so se navajeni ukvarjati psihiatri, psihologi in specialni pedagogi. Kdo izmed nas je mogoče zna tako preusmeriti svoj ADHD, da imamo od tega mogoče tudi kolektivno korist. Še preden sem vedel za ADHD, sem znal prepoznati sebi podobne. Ne gre samo za projekcijo - ljudje z ADHD smo si podobni v tem, na kakšen način se pritegne našo pozornost. Z izničenjem ADHDjevskega vedenja to ne bi bilo možno.

Družine otrok ali staršev z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti so pogosto zaznamovane s stigmo in očitki, da so za pojav motnje krivi sami zaradi določenega načina vzgoje, prevelikega popuščanja otroku ali ne postavljanja meja, kar pa ne velja. Čeprav okolje igra pomembno vlogo pri nastopu motnje pozornosti in hiperaktivnosti, vzgoja ni edini vzrok. Posamezniki s to motnjo ne želijo namerno škodovati ali motiti ljudi okoli sebe, vendar si ob težavnem vedenju ne znajo pomagati. S posledicami problematičnega vedenja se srečujejo predvsem starši, ki otroku ne znajo pomagati, zato se lahko znajdejo v stiski. V ta namen so skrbnikom in bližnjim osebam oseb z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti na voljo različne podporne skupine, kjer si med seboj lahko nudijo oporo in delijo izkušnje.

Ob priliki moram napisat kakšen tekst o tendenci distanciranja od problemov katerih del si. Torej starši otrok z ADHD so pogosto stigmatizirani zaradi očitkov, da so za pojav motnje krivi sami, zaradi neustrezne vzgoje, kar ni res, ampak tudi je, ker tukaj to dezinformacijo ponovijo že drugič. Da, to besedilo je, poleg tega da je deloma psevdoznanstveno, tudi globoko stigmatizirajoče. Tekst zaključijo z opazko, da so otroci z ADHD v veliko breme staršem po tem, ko na široko opisujejo kako so moteči za cel svet. Predstavljajte si, da to bere mladostnica ali mladostnik, ki odkriva, da ima ADHD. Ljudem ne nabijaš, da so breme za cel svet! In staršem, ki imajo verjetno ADHD, od katerih so ga podedovali otroci, ne nabijaš, da potrebujejo strokovno pomoč predvsem zato, ker ne znajo vzgajati svojih otrok!

ADHD je sam po sebi nevtralna prirojena razlika z lastnostmi, ki ustrezajo definiciji motnje, ker predstavlja neke specifične težave v vsakdanjem življenju, s katerimi se splošna populacija ne sooča - če je nekaj duševna motnja, se pač osredotoča samo na negativne aspekte. Noben problem ni, da za te težave obstajajo zdravila. Večji problem je prepričanje, da treba in da je možno, take razlike “terapevtsko” izroditi. Zato mislim, da so prave in izčrpne informacije tako pomembne. Na začetku diagnostičnega procesa mi je psihologinja za prebrat dala knjigo v angleščini, ni me usmerila v kakršenkoli vir informacij v slovenščini. Google vam ponudi vrsto strani, kjer vam razni “strokovnjaki” prodajajo neučinkovite terapije ipd. V drugih jezikih se vam na vrhu pojavi več uradnih in resnih virov. Mislim da to povzroča relativizacijo dejstev - težko razločimo med nečim, kar ima v ozadju znanost in pogledih nekih posameznikov, ki jim pripisujemo avtoritativnost, ker se predstavljajo kot strokovnjaki. Zato tudi težko razumemo problem za slabo kakovostjo informacij na portalih državnih institucij - tekst, ki ga tukaj problematiziram, je predvsem cenen. Kakovostne in ažurne informacije, dobro usposobljene strokovnjake in sodobne na znanosti temelječe smernice obravnave za karkoli, ne samo ADHD, ne moremo imeti za malo javnega denarja in veliko racionaliziranja, da smo razumeli (, da je) vse (osebna odgovornost in vzgoja) že pred desetletji, ko smo manj komplicirali. Nismo.

Folklora

Visok osip imamo, ker je tradicija univerze, da se selekcijo dela po vpisu. Fakultete so bile navajene spuščati do diplome približno toliko študentov, kot jih je potreboval trg dela. Visok osip je v interesu vseh famoznih deležnikov razen “neresnih” študentov. Tako je kakršnakoli realno kakovostno univerzitetno izobraževanje celo v nasprotju z interesi nepogrešljivih deležnikov, ker bi tako še več ljudi diplomiralo. Med časom mojega študija se je v višjih letnikih pokazal problem neustreznih temeljev, ki bi jih morali osvojiti v nižjih letnikih. Zlasti pri enem predmetu. Tam je bila pač prioriteta, da se šudente malo bolj matra (tudi opuščanje take folklore se pogosto obravnava kot padec standardov). S tem mislim, da je bilo podjebavanje samo sebi cilj. Vodstvo fakultete je glede tega (pa še česa) šlo študentom na roko, šele ko je bila bolonjska prenova tik pred implementacijo - fakultete ljubljanske univerze so se v resnici zelo razlikovale glede na koliko posluha so imele za težave študentov. Zaradi predhodnih izkušenj z nenaklonjenostjo fakultete za kakršnokoli študentski problematiko, je lahko eden od asistentov pri ustnem kolokviju tega predmeta dolgo nemoteno spolno nadlegoval študentke, ki se jim je jasno zdelo skrajno naivno, da bi to komu prijavljale. Da so bile številke prioriteta fakultete, je jasno iz statistik: v prvi letnik so vpisovali okoli 70 novih študentov, v četrti letnik pod 25, v drugi in tretji letnik okoli 50. Če se navežem na enega izmed uglednih sogovornikov iz Dikture petk, ki pravi, da s težkim srcem na izpitih spušča nevredne študente, ker ve, da ima tako neka asistentka višjo plačo. Balast plač se je služilo do tretjega letnika, zato se je lahko pri prehodu v četrti brez zadržkov zdesetkalo študente. Pred bolonjsko prenovo je bilo to bolj očitno. Zanimivo je tudi, da je kazalnik kakovosti univerzitetnega študija razmerje med profesorji in študenti. Torej v javnem diskurzu je predvsem evfemizem za denar za plače.

Pravna ureditev je pri nas taka, da če fakulteta zahteva, da ji darujete ledvico za napredovanje v višji letnik, je v temu pravno povsem zaščitena. Šlo bi za odločitev strokovne narave pri čemer ji Ustava dodeljuje avtonomijo. Večina ustavnih sodnikov je univerzitetnih profesorjev. To mogoče zveni kot uvod v kakšno zarotniško razmišljanje, a na ta konflikt interesov so opozorili kar sami, ko so pred kakimi 25 leti obravnavali avtonomijo univerze. Problem konflikta interesov so rešili s v pravniščino parafraziranim jebi ga. Zanimivo se mi zdi, da se je pri tem Ustavno sodišče povsem izognilo vprašanju, kako je avtonomija omejena s pravico do izobraževanja. V sodni praksi ne boste našli primera, ko se sodišča spuščajo v to vprašanje. Pravni red tako dopušča visokošolskim zavodom, da s študenti (tudi zaposlenimi pri napredovanjih v akademske nazive) počnejo karkoli hočejo. Z ministrstvi so manj radodarna. Če bi kdo šel v upravni spor glede hipotetične situacije z ledvicami, bi sodišča ali po ustaljeni praksi gledala stran ali bila prisiljena definirati meje avtonomije, ki je predstavljajo pravice študentov. Tako se potem lahko pišejo luknjasti predpisi, ki imajo v praksi nasproten učinek od svojega deklariranega namena.Tako lahko politika (oziroma kadri iz univerz, ki zasedajo visoke položaje na relevantnih ministrstvih) govori o “družbi znanja” in potrebi po čim višji izobraženosti populacije, po drugi strani omogoča visokošolskim zavodom, da za kakršnimikoli sredstvi ohranjajo visok osip.

Evfemizmi

Isto sem star kot avtor Diktature petk. Oba sva študirala na isti univerzi (kot okoli 40% tistih približno naše starosti), torej bila sva del iste masovne študentske populacije. Članek je implicitno pisan iz perspektive bivšega resnega študenta - v nasprotnem naracija o preveč ohlapni selekciji ne gre čez. Sam sem spadal v krog neresnih študentov. Iz te izkušnje, pa ne zgolj osebne, predvsem skupnih izkušenj svojih vrstnikov, ne bi spustil skozi izjav brez dodatnih podvprašanj. Zametke medijskih parol smo npr. poslušali tudi na faksu. Profesor, tudi nekdanji dekan, nam je na ustnem izpitu povedal, da imajo v ZDA študenti junija že vse izpite narejene. Pripomnil sem, da oni sicer nimajo ustnih izpitov. Pripomba se mu je zdela na mestu. Povedal je tudi, da se nam študij vleče in mu posvečamo manj pozornost zaradi študentskega dela. Popravil sem gal, da študentsko delo pri nas ni zelo razširjeno, ker ga le redkim uspe uskladiti z obveznimi laboratorijskimi vajami (pedagoška obremenjenost se med fakultetami zelo razlikuje). Tudi ta opazka se mu je zdela na mestu. Sošolci, ki so morali delati, da bi si študij lahko privoščili, so študij zaradi tega opustili. Za tem so bile tudi težke zgodbe. Iz perspektive fakultete (in v javnem diskurzu) so bili vse to neresni študenti.

Čez študij so na lahko šli tisti iz Ljubljane in okolice, iz višjih slojev in pravih gimnazij. Javno se te delitve opisuje precej romantično a vsi, ki smo kadarkoli študirali na uglednih fakultetah, vemo, da prednost teh študentov ni bilo znanje ampak kulturni in socialni kapital. Na fakultete so prišli z navodili za uporabo. Bili so na domačem terenu - npr. za naredit izpit pri temu profesorju, moraš naredit to pa to. Eden od takih sošolcev mi je tako razložil, da je v pomladku neke stranke, ker naj bi se na fakulteti splačalo. Zanimivo se mi je zdelo, da se nekateri med temi niso vpisali v prvi letnik dodiplomskega študija ampak na prvi letnik doktorata. Za nas iz periferije podiplomski študij praktično ni obstajal. Direktor Pedagoškega inštituta v Diktaturi potek potoži, da mora študente učiti osnov, kot je npr. pravilno navajanje virov - podobno so jamrali moji profesorji. To je primer “kapitala”, ki ga samo nekateri študenti prinesejo iz srednjih šol. Temu posvečajo več pozornosti tiste gimnazije, ki imajo za svoje dijake višje aspiracije od povprečnih, ni pa to vključeno v splošni paket. Diskriminirati po temu pa je po naših standardih pravično. V splošnem sem razslojenost periferije v primerjavi z Ljubljano dojemal kot dodatne sloje, ki so nad najbolj privilegiranimi vrstniki, ki sem jih poznal doma. Med debatami s sošolci smo ugotavljali, da so težave s študijem sorazmerne z oddaljenostjo stalnega prebivališča od Ljubljane.

Kot nekdo bežno omenja v Diktaturi petk, je takrat politika na stežaj odprla vrata univerze, da bi si kupila socialna mir in umetno nizke statistike brezposelnosti. Ta ubeseditev je sicer značilno elitistična in s tem brez stika z realnostjo izven lastnega mehurčka. Opazil sem precej te miselnosti, ko si v akademski sferi študij predstavljajo predvsem kot izkušnjo (tukaj pozabijo na tragedijo nizkih standardov), ki je v prvi vrsti sama sebi cilj in kot taka ne sme biti podvržena banalnostim kot je koliko let (in denarja) nekdo porabi do diplome in kaj bo od nje imel. Študij naj bo torej luksuz za tiste, ki si ga lahko privoščijo. S tem je nastala tudi napetost med “neresnimi” študenti in univerzo, ki ni hotela sprejeti, da si študija “na slovenski način” mladi, ki so po novem postali večji del študentske populacije, ne morejo privoščiti, oziroma da ne bodo sprejeli, da jih bodo fakultete postavile pred vrata, ko jim bodo izplačane glavarine vezane na njihovo vpisno številko. Kar nekaj uglednih akademikov licemerno niza razumevajoče parole do takih študentov, ki med študijem izgubljajo čas in denar (Koga bodo najbolj prizadele pokojninske reforme, ki zaostrujejo pogoje upokojitve?), zaradi v zelo abstraktnem smislu neoliberalizma in politike. A če je za toliko ljudi študij nateg, ga neposredno izvajajo konkretni visokošolski zavodi, ne pa abstraktni koncepti.

Odstopanje od ideala

Pri tej temi se nisem nameraval spuščati v nevrodivergentnost a je ta nekako skočila iz nekaterih virov iz prvega dela. V analizi dosežkov TIMSS Advanced opisujejo velik poudarek slovenskih gimnazij na priklicu iz spomina. Težava s tem je simptomatska za ADHD in druge nevrorazvojne motnje. V splošnem večji poudarek na pomnjenju implicira, da gredo nevrodivergentni težje skozi slovensko šola kot v drugih državah, ne glede na njihove sposobnosti. Glede tega v raziskavi, iz katere navajam ugotovitve o selekciji na srednje šole, opisujejo, da na rezultate testa (fluidne) inteligentnosti, ki so ga tam uporabili, vpliva cela vrsta kognitivnih sposobnosti. Ker je to slabost takih testov, se (naj)bolj uporablja lestvice s testi, ki omogočajo ločeno ocenjevanje teh sposobnosti. Celotni iq je zanesljiv, samo če med podlestvicami ni večjih razlih. Med diagnostiko za ADHD sem delal tako lestvico inteligentnosti. Moj profil intelektualnih sposobnosti je tipično za ADHD neizravnan. Kot je možno razbrati tudi iz strokovne literature, v slovenskem izobraževalnem sistemu, tudi med raziskovalci, prevladujejo doktrine po katerih to pomeni biti slabši (praktična posledica je tudi, da imajo klinični psihologi težave z interpretacijo takih testov). ADHD ne pomeni, da bi brez teh omejitev uspel rešiti težje primere na iq testu, med ostalim ker sem pravilno rešil tudi večino najtežjih, ampak da ne bi delal “površnih” napak pri lažjih. To zgreši tudi metodologija interpretacije mednarodnih primerjalnih raziskav. Na najvišje dosežke pri TIMSS sklepajo po skupnih doseženih točkah, ne pa po pravilno rešenih nalogah, ki zahtevajo najvišjo raven spretnosti. Moji dosežki na zunanjih preverjanjih (vključno s tekmovanji) so se bistveno razlikovali od šolske ocene. Slednje so bile občutno nižje, a večinoma ne zaradi kretenskih profesorjev, ampak zaradi razlik v strukturi preverjanj znanja. Ta vzorec se je preslikal tudi na študij. Pri najtežjem izpitu sem izgubil samo pol točke (tako visoki rezultati so se pri predmetu zgodili mogoče enkrat na generacijo) zaradi “površnosti”. Pri lahkih izpitih, kar je pomenilo neki se naučiš na pamet, sem se mučil za šestke. Zaradi tega vzorca visoki dosežki niso pomenili nič. Podobne zgodbe med nevrodivergentimi niso redke.

Incognito razredni boj

Diskurz, ki se je razvil po povečanju vpisa v terciarno izobraževanje (sem se ne uvršča višjih šol), je po svoje zelo banalno reakcionaren. Ima tudi prikrite elemente razrednega boja - višji sloji so se uprli “vdoru” nižjih v njihove prostore. Leporečenje o (ne)pravičnosti tega ne spremeni. Če se poglobite v podatke, ugotovite, da se je inflacija ocen, diplom, vpisov na gimnazije zgodila predvsem na račun žensk (iz nižjih slojev), tudi padec vpisov v zadnjih letih se je zgodil izključno pri ženskah. Samo za to, ker se piše za populacijo in v moškem spolu, še ne pomeni, da se ne problematizira pojava, ki zadeva predvsem enega od spolov.

Zanimivo mi je, da najbolj izobražena generacija ni uspela uveljaviti proti-naraciji, ki bi v javni diskurz uvedle več nians. Mislim, da je to največji poraz univerze, ne padec standardov. Mediji so tukaj odigrali odločujočo vlogo, s tem ko so uveljavili perspektivo, ki je predvsem izrazito privilegirana a tudi piflarska. Arhetip piflarja ima negativen prizvok, še bolj izpeljanka napiflanost. Analogen termin v angleščini bi bil teacher’s pet ne pa geek ali nerd. S tem se opisuje tiste, ki so v šoli uspešni, ker se ji najbolj prilagajajo. V strokovni literaturi je možno zaznati ambivalenten odnos do tega. Problematizira se, da je sistem preveč prilagojen piflarjem premalo visoko sposobnim (tudi pri prepoznavanju nadarjenosti) a se hkrati vztraja pri vseh tistih doktrinah in mehanizmih, ki jih ustvarjajo.

Implozija

Imamo velik problem s pravico do izrekanja oziroma zastopanostjo različnih izkušenj v javnem diskurzu. Selekcija je tukaj podobna kot v šoli, povezava verjetno ni naključna. Ne trdim, da se jo izvaja eksplicitno. Mislim, da nam je tudi privzgojeno, da se sami izločimo, ko imamo za povedati, karkoli se od nas ne želi slišati, kar pa ne pomeni, da sprejemamo karkoli. To vodi do nezaupanja v institucije. Šola je občutljiva tema, ker imamo z njo vsi izkušnje. Če mediji pri temah, ki so nam domače, zavzemajo izrazito pristranska stališča, začnejo postopoma in tiho izgubljati občinstvo - zelo resen problem, s katerim se dejansko soočajo. S tem izgubljamo vsi, tudi tisti, ki imajo od tega kratkoročno korist.

Moj načrt je bil napisati neke vrste študije primera o ustvarjanju naracij v javnem diskurzu. Za primer sem vzel članek, ki je po domačih standardih raziskovalen, poglobljen, kakorkoli. Pri tem sem naletel na težavo, ki je v bistvu prav razlog, da sem se tega sploh lotil. V slovenskem medijskem prostoru raziskovalno novinarstvo ne razišče nekih problematik in na podlagi tega potegne neke sklepe. Nasprotno začne z naracijo, ki je v javnem diskurzu že uveljavljena ali se uveljavlja preko uglednih osebnosti. Intervjuji z njimi predstavljajo balast večine takih člankov. Na podlagi odgovorov pa novinarji zberejo podatke, ki jim pritrjujejo, če sploh. Pogosto so vir podatkov kar sogovorniki sami. Ti skupaj z “dejstvi” v izjavah sogovornikov tvorijo pastiche notranjih protislovij oziroma slabo razvitih argumentacij. Na spletni strani Pedagoškega inštituta najdete odziv na kolumno v Dnevniku, ki se sklicuje na članek iz istega časopisa, kjer ugledni Miha Kovač podaja neke ugotovitve o učinkih branja na bralno pismenost, sklicujoč se na raziskavo PISA, ki jo izvaja in s tem interpretira prav Pedagoški inštitut. V svojem odzivu pojasnjujejo, da iz te raziskave ni možno potegniti ugotovitev, ki jih v članku navaja Kovač in so kot dejstva predstavljena v kolumni. Ironično to, da vsaj površinsko izpade, da nihče ni razumel prebranega o izsledkih raziskave, sploh ni daleč od težav z bralno pismenostjo, ki se za Slovenijo ugotavljajo v teh raziskavah. Vse lepo in prav, če se direktor PI, eden od podpisanih pod odziv, ne bi leto prej pojavil v članku, kjer se počne enako.

Gre za članek Diktatura petk iz Mladine pod katerim je podpisan Staš Zgonik, ki zdaj piše za N1. Pred kratkim je raziskal ozadje kliničnih študij, na katere se sklicuje Herta pri prodaji prehranskih dodatkov. Ugotovil je, da te študije obstajajo, ampak so znanstvene smeti. Podobno drži za ozadje ugotovitev iz Diktature petk, ki je tam spregledano. Velik problem članka je, da navaja izjave okoli 8 ljudi, podatki in trditve, ki jih navajajo pa večinoma niso preverjeni, predvsem pa ni preverjeno, če se uporabljajo v primernem kontekstu. Če se večina strinja, da obstajajo problemi okoli ocenjevanja, so navedeni razlogi in posledice manj jasni, pogosto tudi protislovni. Sprašujem se, kaj naj bi bralec od tega pobral, oziroma če glavni učinek takih člankov ni, da bralec iz kakofonije izbere karkoli najraje sliši.

Uvodoma izvemo:

Priča smo naraščanju ocen, ki nima podlage v naraščanju znanja, temveč v naraščanju pritiska na učence in učitelje.

V nadaljevanju:

Višje ocene same po sebi ne bi bile težava, če bi se za njimi skrivalo tudi boljše znanje učencev. Deloma se res. Glede na mednarodne primerjalne raziskave, kot sta PISA in TIMSS, se raven znanja v slovenskih osnovnih šolah zadnja leta izboljšuje. A interne ocene, vztraja Zupanc, so glede na izkazano raven znanja na eksternih preverjanjih znanja še vedno previsoke.

Naleteli smo na prvi problem - kaj se torej dogaja z znanjem učencev? V članku so posebej izpostavljeni podatki:

• 17% odličnih ob koncu osnovne šole leta 1988, 32% leta 2006, leta 2009 se splošni uspeh ukine

• 41% mladih do 34 let je visoko izobraženih, samo 9% jih dosega najvišjo raven bralne pismenosti

• 84% otrok iz najbogatejših družin bo končalo gimnazijo, iz najrevnejših pa 8%

Predstavljam si, da večina iz druge alineje potegne približno tak sklep: danes ima več mladih visoko izobrazbo, a so slabše bralno pismeni. Iz članka ni možno razbrati od kod izhaja podatek. Še najbližje:

Slovenija ima enega največjih deležev mladih z najmanj srednješolsko izobrazbo, enega največjih deležev mladih z univerzitetno izobrazbo in v zadnjih letih eno najvišjih stopenj doktoratov na tisoč prebivalcev.

A v mednarodnih raziskavah se praviloma izkaže, da dosežena raven izobrazbe precej presega raven objektivno preverjenega znanja. Zaradi tega so se denimo Norvežani s srednješolsko izobrazbo pri preskusu besedilne spretnosti v okviru mednarodne raziskave PIAAC, ki poteka pod pokroviteljstvom OECD, leta 2015 odrezali skoraj tako dobro kot Slovenci s terciarno izobrazbo. Norvežani z osnovnošolsko izobrazbo so se odrezali enako dobro kot Slovenci s končano srednjo šolo.

Ključne ugotovitve iz PIAAC 2015 za Slovenijo:

• On average, adults in Slovenia score below the OECD average in literacy, numeracy and problem solving in technology-rich environments.

• Around one in four adults in Slovenia has poor literacy, numeracy and problem-solving skills, a slightly larger proportion than the OECD average.

• Adults’ literacy scores have improved substantially over the past two decades.

• The variation in Slovenian adults’ proficiency scores is greater than on average across OECD countries.

• Differences in proficiency related to age, education and social background are considerable among adults in Slovenia.

• Most workers in Slovenia are well-matched with their jobs.

• In Slovenia, as in other OECD countries, higher proficiency in literacy and numeracy has a positive impact on labour force participation and wages, and on several non-economic outcomes, such as trust in others, political efficacy, participation in volunteer activities and self-reported health.

Bolj podrobno:

Comparisons of the results of the International Adult Literacy Survey (IALS) and the Survey of Adult Skills suggest that the average literacy proficiency of Slovenian adults increased by 23 score points between 1998 and 2014-15. Second only to Poland, this is the largest increase in literacy proficiency among the 19 countries for which similar data are available. The analysis of results across age cohorts (see below) indicates that this increase largely reflects the higher proficiency among younger cohorts compared with older cohorts, both in absolute terms and compared with their peers in other OECD countries.

Adults in Slovenia read, write, work with mathematics, solve problems and use computers in their jobs and in everyday life as frequently as do adults across participating OECD countries, on average.

The proportion of workers whose literacy skills match the literacy demands of their jobs (88%) is similar to the average across OECD countries. In Slovenia, around 10% of workers appear to have greater proficiency in literacy than that required for their job (overskilled) and around 2% of workers are less proficient than required for their job (underskilled). Similarly, 11% of workers are overskilled and around 3% are underskilled in numeracy.

Enako na podlagi istih podatkov ugotavljajo pri nas:

Longitudinalna primerjava kaže pozitivni premik v spretnostih populacije 16. do 24. leta v primerjavi s tistimi, ki jih je dosegla ista starostna kohorta pred šestnajstimi leti. Ob zviševanju ravni formalne izobrazbe se je zviševala tudi raven spretnosti populacije mladih.

V članku več sogovornikov opisuje svoje izkušnje o padanju sposobnosti študentov teh starosti, kar je v nasprotju z ugotovitvami iz v članku omenjene raziskave. Čeprav je bilo v 90ih vsaj pol manj visokoizobraženih kot okoli leta 2015, je bila njihova bralna pismenost že takrat med najnižjimi, čeprav so bile razlike glede na doseženo izobrazbo med največjimi. Najbolj bode v oči, da je ugotovitev v PIAAC o primernosti teh spretnosti usklajena s pričakovanji na delovnih mestih. Še več - vsak 10 je preveč sposoben glede na potrebe svojega delovnega mesta. Ta podatek je ključen.

Podatek 9% mladih dosega najvišjo raven bralne pismenosti je verjetno iz PISA 2015, ne PIAAC 2015. Nanaša se torej na 15 letnike:

Podatki raziskave PISA 2015 kažejo, da se Slovenija tudi pri deležu učencev z najvišjimi dosežki (na 5. in 6. ravni) uvršča nad povprečje držav OECD

prav na vseh treh osnovnih področjih pismenosti: pri matematiki je delež 13 %,

naravoslovju 11 % in branju 9 %. Tudi med državami EU se Slovenija po deležih učencev z najvišjimi dosežki uvršča v ožjo skupino najuspešnejših držav…

Iz PIAAC 2015 so o mladih od 25 do 34 let naslednji podatki: 43.8% ima terciarno izobrazbo, povprečje OECD je 40.9%. Najvišjo raven bralne pismenosti dosega 8.4%, povprečje OECD 14.9% (za primerjavo med starimi od 44 do 55 let dosega najvišjo raven 4.3%, povprečje OECD je 8.8%), med odraslimi 25-65 s terciarno izobrazbo 13.5%, povprečje OECD je 20%. Tukaj je zanimiv še en podatek. Implikacija v članku je, da v Sloveniji v povprečju študira več premalo sposobnih. Razlika v povprečnih dosežkih v starostni skupini 20-24 glede na to, če študirajo ali ne, je v Sloveniji 38.1 točk, povprečje OECD pa 34.7. Razlika je statistično nepomembna. Torej ne drži, da mednarodne primerjalne raziskave dokazujejo, da v Sloveniji študirajo manj sposobni, predvsem nobena od teh raziskav (PISA, PIAAC) ne preverja znanja. Znanje se preverja samo v TIMSS pa še to samo pri matematiki in naravoslovju v 4. in 8. razredu osnovne šole, pri TIMSS Advanced pa pri gimnazijcih.

Te trditve verjetno izhajajo iz članka Darka Zupanca iz leta 2010, ki je v članku omenjen posredno. Tam primerja rezultate TIMSS, PISA in TIMSS Advanced z NPZ in šolskimi ocenami. Osredotočil se bom na TIMSS Advanced:

Dosežki maturantov iz Slovenije so bili sicer malo pod mednarodnim povprečjem, kar pa je zaradi visokega indeksa pokritosti v primerjavi z drugimi državami udeleženkami (40,5 % vključene generacije), dober rezultat.

Podatki za Slovenijo o deležu dijakov, ki pred maturo dosegajo višji in visok mejnik po raziskavi TIMSS, za maturante niso spodbudni, ker le 14 odstotkov dijakov izkazuje znanje spretnosti reševanja nerutinskih problemskih nalog. Tudi 59 odstotkov dijakov, ki ne zmorejo rešiti niti rutinskih nalog, kar v TIMSS-u opredeljuje osnovni mejnik, je zelo veliko, če upoštevamo, da je večina snovi iz preizkusa TIMSS redni del slovenskega gimnazijskega kurikula (Japelj Pavešić in sod., 2009, str. 55).

Pomembno drugačno sliko pa kaže porazdelitev šolskih ocen ob zaključku 4. letnika gimnazije. Nadpovprečno znanje z ocenama pdb. (4) ali odl. (5) naj bi izkazovala dobra tretjina gimnazijcev – 35,2 odstotka, kar je za več kot 20 odstotkov višje, kot kaže meritev TIMSS.

Mednarodna raziskava TIMSS Advanced je razkrila še na eno, sicer za mnoge učitelje praktike pričakovano “dejstvo” o padanju standardov znanja v Sloveniji.

Navkljub bistvenemu zmanjšanju deleža populacije, ki je bil vključen v raziskavo leta 2008 (40,5 %), glede na raziskavo leta 1995 (75,4 %), je bil dosežek pri matematiki za maturante 2008 statistično pomembno nižji kot leta 1995. Razlika je za 20 točk ali malo manj kot 5 odstotkov (Japelj Pavešić in sod., 2009, str. 47). Koliko bi padel dosežek, če bi izmerili znanje na enako velikem delu populacije kot leta 1995, lahko samo špekuliramo.

Glede na to, da je bistvo članka naval na gimnazije (in potem univerzo), ki se je zgodil po letu 1995, inflacija ocen pa bi naj bila posledica tega, bi pred kakršnimkoli špekuliranjem veljalo tudi opozoriti, da struktura gimnazijskih maturantov leta 1995 in 2008 ni bila nujno enaka. Slabih 5% nižji dosežki so sicer brez dvoma alarmantni. Strokovni članki so mi všeč, ker avtorji morajo navajati vire. Tako sem pogledal tudi v Japelj Pavešić in sod., 2009. Tam lahko preberete tudi, da so slovenski maturanti imeli najvišje dosežke pri fiziki.

Str. 43:

Pri mednarodnih preizkusih, ki ne vplivajo na oceno, je še toliko bolj pomembno vedeti, s kakšno zavzetostjo so dijaki reševali naloge.

Ta del je ključen. Podobna opozorila najdete v katerikoli taki raziskavi. Sklepanje na dejansko znanje iz takih raziskav je vedno vprašljivo, še bolj primerjava z dosežki iz drugačnih kontekstov. To velja tudi za teste intelektualnih sposobnosti. Kljub temu so tam iz primerjave ocen in dosežkov na TIMSS ugotovili sledeče:

Po pričakovanju je dosežek naraščal z osnovnošolsko in trenutno srednješolsko oceno iz matematike, zelo pa so se spremenili deleži dijakov po ocenah. Z več kot polovice odličnih osnovnošolcev iz matematike, ki so prišli na splošne gimnazije, je delež odlične ocene v gimnaziji

padel na 12 odstotkov, na tretjino pa sta se povečala deleža zadostnih in dobrih ocen iz matematike.

Jaz iz tega ne razberem raziskava dokazala, da imajo previsoke ocene.

Posebej zanimive se mi zdijo ugotovitve o šibkih in močnih točkah slovenskih maturantov:

Glede na svoj skupni dosežek so dijaki Norveške, Filipinov in Slovenije izkazali slabše znanje analize in razmeroma močno znanje geometrije. Za Filipine in delno tudi za Slovenijo je ta dosežek usklajen s poročanjem učiteljev o tem, da se ne čutijo zelo dobro pripravljene na poučevanje nekaterih vsebin analize in tudi, da nekaj snovi iz analize kurikula teh držav ne pokrivata. Slovenski dijaki so pokazali razmeroma boljše poznavanje dejstev kot uporabo znanja, podobno kot filipinski.

Za Slovenijo smo odkrili, da dijaki daleč najpogosteje rešujejo naloge, podobne primerom iz učbenika, saj to počne 83 odstotkov dijakov vsaj pri vsaki drugi uri. Po pogostosti nato sledijo razprave o načinih reševanja problemov in zapisovanje odnosov z matematičnimi izrazi.

Le v Sloveniji, na Norveškem in Nizozemskem učitelji poročajo o pogosteje zahtevanem memoriranju, kot poročajo dijaki.

Slovenski dijaki tudi najmanj od vseh iz učbenika preberejo, kako se rešijo problemske naloge − samo malo več kot četrtina vsaj vsako drugo uro. Tudi teorije iz učbenika naši dijaki v primerjavi z drugimi preberejo veliko manj, vsaj pri pouku. Le 16 odstotkov slovenskih dijakov mora iz učbenika prebrati teorijo vsaj vsako drugo uro matematike.

Največji delež dijakov, katerih učitelji namenjajo neformalnemu preverjanju veliko pozornost, je v Sloveniji, 51 odstotkov. Slovenski učitelji so v okvir tega preverjanja prišteli tudi pri nas uvejavljeno precej formalno obliko ustnega spraševanja, ki je sicer v svetu zelo redka oblika preverjanja znanja. Glede na to pogosto obliko preverjanja znanja je razumljivo, da je v Sloveniji pisanje testov manj pogosto kot v drugih državah.

Najmanj 97 odstotkov dijakov v vseh državah v testu vedno ali včasih dobi naloge, ki zahtevajo uporabo teorije, da nekaj izračunajo, rešijo, določijo ali načrtajo. Vsaj 94 odstotkov dijakov mora v testu vsaj včasih zapisati razlago, utemeljitev ali potrditev kakšnega dejstva, razen v Sloveniji. Pri nas četrtina dijakov takšne zahteve v testu ne dobi nikoli, dobri dve tretjini pa včasih. 83 odstotkov dijakov mora v testu vedno ali včasih poiskati ali določiti vzorec ali relacijo. Največ razlik je med pogostostjo nalog, ki zahtevajo le priklic dejstev ali postopkov. Na Nizozemskem in Švedskem več kot polovica dijakov nikoli ne dobi naloge, ki zahteva priklic dejstev, v Sloveniji pa mora 85 odstotkov dijakov v testu vedno rešiti tudi naloge, ki zahtevajo le dejstva in rutinsko znanje postopkov.

Poglavje o poučevanju matematike se odpre s stavkom: Za znanje matematike med dijaki imajo gotovo največje zasluge njihovi učitelji. Videti je, da to drži, čeprav ironično. Analiza pokaže, da je pristop poučevanja (in ocenjevanja) v Sloveniji specifičen, z občutnim poudarkom na “piflanju”. To se potem pozna v analizi dosežkov takih raziskav, najprej kvalitativnem delu (kje so močne in šibke točke) in posledično kvantitativnem. Pri znanju najvišje ravni zaostajamo, ker se temu pri nas posveča sorazmerno manj pozornosti. Verjento se pričakuje, da se razvije pasivno s poznavanjem dejstev. Te šibke točke se tudi pokrivajo z bralnim razumevanjem (npr. od slovenskih maturantov se manj pričakuje, da se učijo z branjem učbenika, bolj pa da znajo “rutinsko” rešiti naloge kot iz učbenika).

Vse je v tistem stavku: Slovenski dijaki so pokazali razmeroma boljše poznavanje dejstev kot uporabo znanja. Posebnost je možno razbrati tudi iz konteksta, v katerem se v Diktaturi petk pojavlja znanje:

Ocene in spričevala so v slovenskem izobraževalnem sistemu postali pomembnejši od znanja.

Opažamo tudi porast kampanjskega učenja. A takšno znanje gre zelo hitro v pozabo.

S tem ko je študij postal tako množičen, nadaljuje Štefanc, je bilo seveda na daljši rok nemogoče pričakovati, da bi lahko obdržali enako visoke standarde znanja.

Pri vstopu na univerzo bi moralo nekaj pomeniti tudi znanje z izbranega področja študija, ne samo točke, pridobljene z ocenami in splošno maturo.

Vse bolj se učimo za ocene in vse manj za znanje.

Vse to implicira “poznavanje dejstev” manj pa “uporabo znanja”. Te raziskave nam več povedo o tem, kakšen je naš šolskem sistem v primerjavi z drugimi sodelujočimi državami kot o znanju mladih, ki ga večinoma sploh ne preverjajo. Verjetno se tudi zaradi tega kaže zaostajanje bralnih spretnosti, ker se tam ne moremo naslanjati na močno točko - poznavanje dejstev. Razlog razkrivajo podatki o primernosti spretnosti glede na pričakovanja delovnega mesta. V resnici je pri nas povpraševanje po tistih najvišjih spretnostih nižje, izobraževalni sistem pa je temu prilagojen. Iz tega izhaja tudi eno od večjih protislovij v naraciji iz katere izhaja članek. A res želimo višjo raven pismenosti? V teh raziskavah eksplicitno ugotavljajo, da nam to uspeva zaradi višjega vpisa v gimnazije in univerzo. Ker tega nočemo, sledi, da nočemo niti višje ravni pismenosti v populaciji (oziroma smo jo pripravljeni žrtvovati, za bolj “elitistične” gimnazije in univerzo, kot jih pozna večina drugih držav iz teh raziskav).

Iz članka bi verjetno sklepali, da so bili ob koncu šolskega leta 1987/88 standardi še visoki, ker vam s podatki dokazuje, da je bil končni uspeh takrat razporejen v normalno distribucijo. Ti podatki so spet od direktorja RIC, ki v drugem strokovnem članku (tokrat ga boli šenkanje pri interno ocenjenem delu mature) stanje povzema:

(...)najslabšim pripišejo oceno ena, najboljšim oceno pet in tako izkoristijo ves razpon ocen. Različni avtorji navajajo, da učitelji ne ocenjujejo (samo) izkazanega znanja, ampak tudi prizadevnost in napredek (McMillan, 2002; Public Agenda, 2000), da so pristranski glede na socialno-ekonomski status učencev (Makarovič, 1984; Toličič in Zorman, 1977) in da prilagajajo svoja merila ocenjevanja skupini, ki jo poučujejo (Jurman, 1989). Jurman (ibid.) je že pred več kot dvajsetimi leti pisal, da kakovost znanja na šolah v Sloveniji pada že več let zapored, tako vsaj zatrjujejo učitelji v šolah. Učitelji pri ocenjevanju znanja v vseh oddelkih ne morejo uveljavljati istih standardov za ocene, temveč v »boljših« oddelkih zahtevnost dvigajo, v »slabših« jo spuščajo (ibid.). Pojavijo se pritiski na učitelje in ravnatelje, naj znižajo kriterije pri ocenjevanju znanja, olajšajo se zakonska določila v šolski zakonodaji za napredovanje učencev ali pa se celo menjajo lestvice ocenjevanja. Čeprav je »cilj« sicer dosežen, pa je ocenjevanje podvrženo inflaciji ocen (ibid.: 129).

Torej problem padanja kakovost znanja, inflacije ocen in pritiskov na učitelje je že leta 1989 obstajal “več let”. Fascinira me kako Zupanc demantira lasten argument. Kaj se zgodi, če vsi učitelji v vseh razredih vseh šol ocenjujejo po normalni distribuciji? Na ravni populacije dobiš to isto distribucijo, čeprav so standardi prilagojeni vsakemu posameznemu razredu. Iz tega niti ne sledi, da so standardi v najbolj sposobnem razredu najprimernejši. Tako kot pri pismenosti, ni šlo za pismenost, tudi pri distribuciji ocen ne gre za znanje ampak izključno za selekcijo.

Diktatura petk ima glede selekcije zelo jasno sporočilo, na katero namiguje že izbira sogovornikov. Med temi sta ravnatelja dveh gimnazij iz Ljubljane in Maribora. Ne mislim pisati katerih, ker se mi zdi odveč - enkrat lahko ugibate. Direktor ljubljanske potarna, da se k njim lahko vpisujejo tudi mladi iz nekonkurenčnih osnovnih šol, kar se potem pozna pri težavah pri njih, čeprav se potem pohvali, da je pri njih distribucija ocen pomaknjena zelo v desno. Oni so torej zlati standard, pred njimi pa konkurenčne osnovne šole. Šola kot podjetje na prostem trgu torej in to nas podučijo prav v Mladini.

Glede same selekcije na srednje šole imamo tudi raziskavo, ki je iz istega obdobja, kot članka od Zupanca:

Sklenemo lahko, da je slovenska šola sistematično selektivna. To se lahko oceni tudi pozitivno. Šola namreč inteligentne dijake, notranje kontrolirane, s kulturnimi dejavnostmi ukvarjajoče se, za tiste z urejenim družinskim življenjem (četudi znotraj enostarševske, ali reorganizirane družine), tiste s pozitivno samopodobo, dekleta, ampak tudi tiste iz višjih slojev izvirajoče – nagrajuje in promovira. Ta proces ima sistematičen značaj in ustreza podobi meritokratične šole v stratificirani družbi. Vpliv dijaških kulturnih dejavnosti je tako močan, da to pomeni signifikanten kanal za socialno promocijo otrok iz nižjih slojev, pomembnejši kot kanal za produkcijo otrok iz višjih slojev. Vendar ta šola enako sistematično odvrže tiste, ki glede tega ne zadostujejo. Lahko bi rekli, da v okviru predpostavk družbene strukture in družbenega sistema, zlasti osnovna šola (delno se to nanaša tudi na srednjo šolo, kjer se nadaljujejo tendence ugotovljene v osnovni šoli) preferira učinkovitost.

V deset let mlajši raziskavi RIC-a ugotavljajo:

Da je vpis v akademsko različno zahtevne srednje šole v Sloveniji tako izrazito povezan, ne z dosežki, ampak z ekonomskim, socialnim in kulturnim položajem družin in okolij, iz katerih prihajajo učenci, je vsekakor vredno nadaljnjih raziskav, spremljanja, vrednotenja in ustreznega ukrepanja šolske politike.

O vpisu na gimnazije:

Če je v Notranjsko-kraški in Zasavski regiji delež 20 % ali nekaj odstotkov višji, je v Goriški in Osrednje-slovenski več kot dvakrat višji, tudi preko 50 %.

Na ravni celotne populacije torej ni možno govoriti o bitki za ocene in vpisna mesta na gimnazije.

Iz poročila sveta za evalvacijo šolskega ministrstva o opravljenih študijah za leto 2008:

Tudi drugi del študije je namenjen preučevanju šolskih dejavnikov, ki poleg drugih dejavnikov vplivajo na dosežke učencev v mednarodni raziskavi – tokrat v raziskavi bralne pismenosti PIRLS, ki je zajela 9-letne učence. Študija je prepoznala razlike med šolami v povprečnih dosežkih učencev v primerjavi z drugimi državami, ki pa jih v večjem delu ne gre pripisati šolskim, temveč socialno-ekonomskim dejavnikom. Opredeljeni sta bili skupini učinkovitih in neučinkovitih šol v smislu, da nekatere šole kljub ugodnemu socio-ekonomskemu ozadju dosegajo le povprečen rezultat, na drugi strani pa nekatere šole z neugodnim zaledjem dosegajo dobre rezultate. V tem delu študije je bilo izvedeno opazovanje pedagoškega procesa po modelu kakovostnega poučevanja, ki so ga uporabili v Novem južnem Walesu in je sestavljen iz treh razsežnosti, intelektualne kakovosti, kakovosti učnega okolja in osmišljanja. Povsod je opazovanje zaznalo nizko prisotnost eksplicitnih kriterijev kakovost, naracije, soodločanja učencev, integracije znanja, navezovanja, problematizacije znanja in kulturne razgledanosti. Prav tako je zaznalo nizko prisotnost štirih od šestih kategorij 'osmišljanja' znanja. Opazovanje pedagoškega procesa ni pokazalo zelo velikih razlik med učinkovitimi in neučinkovitimi šolami. Pokazalo pa je na naslednje razlike: V uspešnih šolah je bilo zaznati višja pričakovanja v zvezi z znanjem učencev, večjo prisotnost eksplicitnih kriterijev kakovosti učenja in zavzetosti za učenje. Podatki raziskave PIRLS kažejo, da učenci iz družin z visokim SES hitreje kot drugi učenci napredujejo na področju bralne pismenosti, celo v primeru, da so vstopili v proces s slabšim izhodiščem. Opazovanja so izluščila podatek, da je odnos učiteljev do otrok iz družin z nižjim SES manj ugoden kot do otrok z višjim SES. Učitelji uspešnejših šol intenzivneje vključujejo vse otroke – tudi tiste bolj pasivne – v učni proces.

Imamo torej standard za večino in nadstandard za privilegirano večino, kar pa je vezano predvsem na SES. Opis načina poučevanja spominja na tistega za gimnazijsko matematiko. Dinamika spominja na stereotipno privat šole za bogate - javne za ravne, s to razliko, da se je to pri nas vzpostavilo v javnem šolstvu. Te psevdo privatne šole so potem gimnazije iz članka, konkurenčne osnovne šole in seveda univerza, zlasti ljubljanska.

Iz tega je možno tudi razbrati od kje izvira naracija o padcu standardov. Učitelji ne zaznajo problema pri manj brihtnih otrocih z visokim SES, ki se (množično) vpisujejo na gimnazije, ampak pri tistih z nižjim SES, ki jih imajo za manj sposobne, tudi če niso. Zdi se mi tudi pomembno povdariti, da tukaj ni govora o subjektivnem ocenjevanju, kot nekakšni vele-zaroti učiteljev in višjih slojev. Nimam vtisa, da gre za naklepne procese ampak za kulturno pogojene predstave o sposobnostih in meritokraciji, ki sovpadajo z višjim SES in po drugi strani šole, ki jih tradicionalno obiskujejo otroci iz privilegiranih družin, ki imajo ustaljeno in temu prilagojeno prakso, ki nekoliko, zlasti v pričakovanjih do učencev,dstopa od standardne šole za plebs. Podobno si ne upam izrekati sodb direktorju RIC, ki kljub teženju z inflacijo ocen in bolj kot ne namišljenemu padcu standardov (standardi so primerljivi, le več učencev “briga” imeti višje ocene kot pred 30, 40 leti), v praktično enaki meri teži z neuspešnostjo slovenske šole pri omogočanju učencem, da bi presegli okoliščine, ki so jim bile postavljene v zibelko. Problem je, da je najmanj neučinkovit mehanizem, ki smo ga kadarkoli imeli pri reševanju obeh problemov, prav omogočanje vpisa na gimnazije in zlasti univerzo (do diplome) delu populacije, ki je večji od privilegiranega. Tukaj pa mu je najmanj možno očitati, da je izbral napačno bitko.

Konec prvega dela.

Živimo v eri neoliberalizma. Vlade se po doktrini prednostno ukvarjajo s kako delati državo čim bolj vitko. To načeloma tudi pomeni, da se spontano ne vlaga v raziskovanje neenakosti, prikrajšanosti, marginaliziranosti. To se mora zgoditi zunaj ali vsaj na zunanjo pobudo. S tem se v takih ureditvah ukvarjajo nevladne organizacije, kot jih mi v resnici ne poznamo. To ni kritika. Premajhni smo in v resnici nihče nima sredstev, da bi postavil na noge vplivno organizacijo za neke nišne problematike. Odkar smo v mednarodnih združenjih in sodelujemo v mednarodnih komparativnih raziskavah se nekaj tega dela po navodilih teh organizacij. A tukaj ne gre za neke poglobljene raziskave ampak kazalnike, kvečjemu računanje korelacij iz podatkov, ki so lahko vprašljive kakovosti.

Kaj bodo rekli sosedi?

V medijih sem zasledil, da je predsednica republike v zvezi zavlačevanjem izvolitve nove varuhinje človekovih pravic, izpostavila nek bližajoči akreditacijski postopek in možno izgubo najvišje ocene. Ker to je pomembno - da se pokažemo pred svetom, kako smo fajn. To je torej glavni smoter obstoja te institucije. Ravno v odnosu z institucijami se večina sreča z realnostjo slovenske skrbi za egalitarnost in enakost. Te pogosto delujejo po principu kadrovskih služb, ki delajo za podjetje ne pa za zaposlene. Ko se pojavi neka težava, navadno sledi domino efekt - naenkrat se zaprejo vsa vrata. Zdi se, da vsaka posamezna institucija verjame, da je rešitev težave nekje drugje v sistemu ali na osebni odgovornosti tistega, ki se mu je težava pojavila. Tako deluje tudi naša “ničelna” toleranca do nasilja. Žrtvam se da vedeti, da so si same krive, ker v tako prijazni družbi res ni druge možne razlage. Institucije tako predvsem ščitijo same sebe pred “izkoriščanjem”. Srečujemo se torej z realnostjo prepričanja, da je v Sloveniji za vse poskrbljeno dovolj, ali celo preveč, do te mere, da ni niti potrebe po temu, da bi se razmišljalo o nekih drugih pristopih. Jasno, nadzorne institucije in mehanizme varovanja pravic imamo, a te pregovorno ne delujejo, ko se pravice iščejo od spodaj navzgor. Razvili smo predvsem močne neformalne mehanizme odvračanja od poseganja po varstvu pravic.

Na misel mi pride tisto stališče, ki jo v medijih pogosto slišimo od domače stroke za duševno zdravje - problem je prenizka toleranca za stres, kar pri otrocih izvira iz preveč zaščitniškega starševstva, v odraslosti pa pomeni neustrezno osebnostno strukturo. Jasno, kaj pa drugega. Živimo v taki idili, da nam že kar škodi. Drugih okoljskih faktorjev praktično ni, kar tudi preprečuje izražanje prirojenih genskih predispozicij. Tukaj bi lahko poudaril, da ne drži, da v to dogmatično verjame celotna domača stroka iz področja mentalnega zdravja, a bom ta performans politike spoštljivost tokrat preskočil. Ta floskula je prerasla v splošno sprejeto resnico. Opažam, da novinarji kar sami na to spomnijo sogovornike iz stroke, če ti na to pozabijo. Torej, če komu to ne ustreza, je že zamudil veliko priložnosti, da bi v javni diskurz vnesel prepotrebne nianse.

Občutljiva tema

Ravno področje mentalnega zdravja se zelo tolče s to idejo idilične podalpske državice. Tega ne znamo povezati z visoko stopnjo samomorilnosti. Ta je rasla vse do druge polovice 80ih, ko so se začeli predpisovati antidepresivi. Ne vem, če obstaja neposredna kavzacija, a korelacija se mi zdi zanimiva. Samomorov ni enako povsod in med vsemi družbenimi skupinami. Med regijami so zelo velike razlike - več samomorov je, kjer se več pije (alkohol je downer). Bistveno več med starejšimi moškimi brez terciarne izobrazbe. Tudi v LGBTQ+ skupnosti. Ko gre za to tematiko, postanemo precej redkobesedni. Verjetno bolje tako. Zdi se mi, da jo racionaliziramo kot zgoraj: šibki značaji, svojevrstni darvinizem. V poročilu NIJZ o oceni storitev na področju duševnega zdravja iz leta 2024 navajajo podatke Eurostata, da je Slovenija precej iznad povprečja evropskih držav po stopnji samomorilnosti, predpisovanju antidepresivov in pojavnosti velike depresivne motnje, ampak da smo tudi nadpovprečni v samooceni doživljanja sreče. Ne razumem. A se to odšteje od drugih statistik oziroma so depresivni zaradi tega manj depresivni?

Družba jamranja

Tukaj se pokaže tudi avtorasizem - druga plat kulture najbolj enakosti in solidarnosti zavezane družbe pod soncem. Ko se v realnosti izkaže, da nismo tako absolutno enaka družba, sledijo očitki o pomanjkanju osebne odgovornosti, nehvaležnosti do sreče, da smo se rodili prav v Sloveniji in pretiranem pritoževanju. Ta diskurz je tipičen za levi politični in ideološki pol, za katerega pri nas niso značilne retorika in politike napredka pri strmenju k enakosti (ekonomske in socialne) ampak ohranjanja nečesa, kar naj bi bilo vzpostavljeno v socializmu. Na drugi strani pa desnica in sredina ideološkega spektra dojemata te politike kot oviro gospodarskega razvoja. No, tudi osebnega (družbe itak ni, so samo posamezniki) - tisti isti manko osebne odgovornosti in angažiranosti, ki je značilen tudi za diskurz levega pola. Ponašanje z ne-jamranjem je tudi pogosta oblika politik spoštljivosti. Miselnost zaznavajo tudi v osnovnih šolah. V neki raziskavi so prišli do zaključka, da v šolah v resnici nihče ne razume vpliva socialnega položaja v kakršnikoli obliki. Tudi otroci opažajo, da imajo revnejši, pripadniki etničnih manjšin in priseljenci več težav, a to razumejo kot osebno odgovornost vsakega posameznika. To ni odsotnost solidarnosti današnjega časa, kot se pogosto sliši v zoprnem virtue signalingu ampak dediščina “solidiarnih” časov. Kot družba nimamo intelektualne infrastrukture, da bi si okoli sebe opaženo neenakost sploh lahko drugače razložili. In ravno tukaj je problem.

V naših časih tega ni bilo!

Odločbam oziroma splošneje posvečanju pozornosti učnim razlikam otrok in s tem prilagoditvam učnega procesa nismo zelo naklonjeni. Izhajajoč iz prepričanj iz solidarnih časov jih dojemamo kot odstopanja od optimalnosti, ki jo povezujemo s primernostjo za gimnazijo. Prilagoditve dojemamo kot nepravično prednost, koncept učnih razlik kot domislico ultra kapitalističnih družb, kjer povprečje ni več dovolj dobro.

Sam sem v šoli imel 3 “identitete” - visoko inteligenten, iz družine, ki je po osamosvojitvi padla v finančno stistko in malo čuden. Slednje se je leta pozneje izkazalo za ADHD. Vse tri identitete so imele svoja pričakovanja v preseku pa ni bilo praktično ničesar. Revni otroci so morali biti neizmerno hvaležni vsake najmanjše solidarnosti in hkrati (tudi v zameno) bolj skromnih aspiracij, čudni so bili za na rob družbe (odstopanje in neprilagodljivost se je označevalo za škodo “kolektivu”, pričakovanja po socialnem konformizmu so bila temu primerno zelo visoka), na bolj inteligentnih je bilo, jasno, da so bili ponos in živi dokaz učiteljem, šoli in celotni skupnosti, da so jim dani vsi pogoji, da realizirajo svoje domnevno visoke potenciale. Od mene so (v imenu grajenja močne osebnosti in tolerance za stres) eksplicitno pričakovali povsem samostojno kompenzacijo vsega povezanega z drugima dvema identitetama. Takrat so na šolah moje in sosednje občine izvajali neke vrste pilotskega projekta koncepta dela z nadarjenimi. V raziskavi, ki je takrat nastala, ugotavljajo, da je bilo, kar so njihovi ljudje od mene pričakovali, v tistem okolju praktično nemogoče. Jaz iz viška svoje briljantnost naj bi to dosegel z navdihom iz priporočenih new age priležnih knjig. To bi mi naj dalo tisto notranjo motiviranost, ki se redno izpostavlja kot ključno pri razvoju nadarjenosti. V praksi se zelo spektakularno ni obneslo.

Kljub temu, da se z ADHD pri nas raziskovalno ali klinično nihče ni nikoli resno ukvarjal, ima domača stroka o njem trdna stališča, ki se razlikujejo od mednarodnih konsenzov. V raziskave se, (ne samo na zahodu) vlaga ogromno od kar so spoznali, da se ga ne preraste in predvsem, da zelo ogroža vitkost držav. Pri nas je bežno omenjen v okoli 15 let stari monografiji o oceni tveganja za nastanek duševnih motenj kot ena izmed petih diagnoz z najslabšimi izidi in bolj sveži o duševnem zdravju otrok in mladostnikov, kjer ugotavljajo, da se ADHD v Sloveniji posveča premalo pozornosti glede na vpliv, ki ga ima na posameznikovo življenje. Edina resna domača raziskava je doktorska naloga iz ljubljanske Fakultete za farmacijo. Ljudje z ADHD nimamo v Sloveniji drugačnih težav, kot v katerikoli drugi primerljivi državi, le skrite so v drugih (tudi že omenjenih) statistikah. To ni omejeno na ADHD in je bolj pravilo kot izjema. Zelo podobne so izkušnje ljudi z “nevidnim” avtizmom. Problem je, kot povsod po svetu, večji za ženske in dekleta, ki pogosteje pridejo do napačnih diagnoz in s tem neučinkovitih terapij.

Preprosto povprečni

Slovenija ni slabša od podobnih držav, ni pa niti boljša. Zaradi prepričanja v slednje pa dejansko nazadujemo. Zmotno verjamemo, da smo družba, ki zmanjševanju neenakosti posveča posebno pozornost. Smo država, ki ni niti bogata niti revna. Tisti kazalnik, na katerega smo tako ponosni - da je pri nas najmanj otrok pod pragom revščine, pomeni samo to. Država pomaga, da tisti, ki bi bili sicer pod tem (arbitrarno določenim) pragom, sežejo ravno čez. Drugi kazalnik, ki je bil nedavno v medijih kaže, da je takih pri nas veliko. To nam v resnici pove zakaj imamo take politike - so edini mehanizem, ki preprečuje veliko socialno katastrofo. Še en kazalnik je, da imajo otroci iz tega družbenega sloja v Sloveniji še slabše možnosti od evropskega povprečja, da bodo presegli v zibelko postavljeno prikrajšanost. Velik razlog za to je, da zastonj šolstvo pri nas nikoli ni bil učinkovit mehanizem zagotavljanja socialne in ekonomske mobilnosti. Tako prepričani smo, da smo probleme vezane na neenakost rešili že desetletja nazaj, da se s tem nikoli nihče ni resno ukvarjal. Celo nasprotno - odpor imamo do česarkoli, ki posega v status quo.

Subscribe now